Po podatkih nizozemskega analitskega podjetja Rotate, ki spremlja letalski tovorni promet, se je kapaciteta neposrednih letalskih povezav med Kitajsko, Hongkongom in Evropo po uvedbi nove dajatve občutno zmanjšala. Zmanjšali naj bi tako število tovornih letov kot količino razpoložljivega prostora za prevoz paketov O spremembah poroča tudi madžarski gospodarski časnik Világgazdaság, navaja focus.de.
Največji upad so zabeležili na evropskih letališčih, ki predstavljajo pomembna vozlišča za pakete kitajskih spletnih trgovin. Letalski prevozniki so na nekaterih linijah odpovedali polete ali jih preusmerili na druge destinacije.
Po podatkih Rotate se je kapaciteta letalskega tovornega prometa iz Kitajske in Hongkonga zmanjšala za 19 odstotkov. Med 2. in 8. julijem je bila skupna kapaciteta na azijsko-evropskih progah za osem odstotkov nižja kot pred uvedbo ukrepa.
Največji padec je doživel Hongkong, kjer se je zmogljivost zmanjšala za 47 odstotkov, skoraj enako velik upad pa je zabeležilo tudi letališče v Budimpešti, kjer je znašal približno 45 odstotkov.
Analitiki ob tem opozarjajo, da zmanjšanje števila letov ne pomeni nujno tudi manjšega števila naročil, temveč predvsem hitro prilagajanje logističnih poti.
Od 1. julija letos za pošiljke iz držav zunaj EU v vrednosti do 150 evrov velja začasna dajatev v višini treh evrov za posamezno kategorijo izdelkov.
Če paket vsebuje več majic, znaša dajatev tri evre. Če je v isti pošiljki tudi ura ali drug izdelek iz druge kategorije, se dajatev poveča na šest evrov.
Ukrep naj bi veljal do 1. julija 2028, nato pa ga bodo predvidoma nadomestile običajne carine glede na vrsto izdelka.*
Kupci napovedujejo nekoliko manj naročil
Raziskava podjetja YouGov, v kateri je v Nemčiji sodelovalo več kot 10.000 odraslih, kaže, da bi novi stroški lahko vplivali tudi na nakupne navade.
Polovica dosedanjih kupcev kitajskih spletnih trgovin je odgovorila, da bi ob višjih stroških naročala redkeje, 15 odstotkov pa bi z nakupi povsem prenehalo. Le 22 odstotkov vprašanih pravi, da bodo nakupovali enako pogosto kot doslej.
Kljub temu se razcvet kitajskih platform za zdaj nadaljuje. Po podatkih nemškega združenja za e-trgovino (BEVH) azijske platforme že predstavljajo 5,3 odstotka celotnega nemškega spletnega trgovanja, njihovi prihodki pa rastejo za več kot 20 odstotkov letno.
Kitajski trgovci že spreminjajo logistiko
Po ocenah združenja bo imel novi ukrep le omejen dolgoročni učinek, saj največje platforme že pospešeno vzpostavljajo logistične centre v Evropi.
Namesto pošiljanja milijonov posameznih paketov bodo izdelke vse pogosteje pošiljale v zabojnikih, jih carinile ob vstopu v Evropsko unijo, nato pa kupcem dostavljale iz evropskih skladišč.
Podobno ocenjujeta tudi DHL in letališče Leipzig/Halle, kjer pričakujejo predvsem kratkoročno zmanjšanje letalskega prometa, ne pa trajnega upada.
Dražji izdelki?
Izogibanje novim dajatvam pa ima tudi svojo ceno. Potrošniki na družbenih omrežjih in spletnih forumih opozarjajo, da so enaki izdelki, označeni kot "odpremljeni iz EU", pogosto dražji od tistih, ki prihajajo neposredno iz Kitajske.
Razlog je v višjih stroških skladiščenja, distribucije in delovne sile v Evropi, poleg tega so v ceno praviloma že vključene uvozne dajatve in drugi stroški, ki jih imajo trgovci ob uvozu blaga.
Na višje cene izdelkov iz evropskih skladišč pa lahko vpliva še en dejavnik. Del zalog namreč ne prihaja neposredno od proizvajalcev ali platform, temveč od evropskih posrednikov oziroma preprodajalcev, ki izdelke kupijo v večjih količinah in jih nato prodajajo prek evropskih skladišč. Ker vsak člen v dobavni verigi doda svojo maržo, so lahko cene enakih izdelkov višje kot pri neposrednem naročilu iz Kitajske.
Dobavna veriga predstavlja celoten proces prenosa izdelka od začetne surovine ali proizvajalca pa vse do končnega kupca. Vključuje vse vmesne korake, kot so nabava surovin, proizvodnja, skladiščenje, transport, distribucija in maloprodaja. Vsak člen v tej verigi opravlja določeno storitev ali predelavo, za kar običajno doda svojo maržo, kar posledično vpliva na končno ceno izdelka za potrošnika.
Letališča, ki delujejo kot logistična vozlišča, so ključna, ker omogočajo hiter pretovor blaga med različnimi vrstami prevoza, na primer iz letal na cestna vozila. Budimpešta je zaradi svoje geografske lege v osrčju Evrope postala strateška točka za vstop blaga iz Azije, saj omogoča učinkovito distribucijo paketov po celotni Evropski uniji. Takšna vozlišča so opremljena s carinskimi skladišči, kjer se opravijo vsi potrebni postopki za uvoz blaga v skupni evropski trg.
Carinjenje je uradni postopek, pri katerem državni organi preverijo blago, ki prehaja državno mejo, in določijo ustrezne dajatve, kot so carine in davki. Namen tega postopka je nadzor nad uvozom blaga, zagotavljanje varnosti potrošnikov ter zaščita domačega trga pred nelojalno konkurenco. Ko je blago ocarinjeno, se šteje za 'sproščeno v prosti promet', kar pomeni, da se lahko z njim prosto trguje znotraj carinskega območja, na primer znotraj Evropske unije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.