Težave na Hrvaškem: polne plaže, prazne blagajne gostincev?

Največ gostov trenutno prihaja iz Nemčije, sledijo domači gostje, Slovenci, Poljaki, Avstrijci, Čehi in Madžari. 

Da zanimanje za Hrvaško ostaja veliko, kažejo tudi podatki za prvih pet mesecev letošnjega leta. Od januarja do konca maja je država zabeležila 4,5 milijona prihodov turistov in več kot 14 milijonov prenočitev, kar je pet odstotkov več prihodov in sedem odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju lani.

Največ prenočitev je bilo ustvarjenih v Istri, kjer so jih našteli 4,1 milijona, sledita Splitsko-dalmatinska županija z 2,2 milijona in Kvarner z 2,1 milijona prenočitev. Med posameznimi destinacijami so bili najbolj obiskani Dubrovnik, Zagreb, Rovinj, Split, Poreč in Zadar.

Hrvaški minister za turizem Tonči Glavina je ob objavi podatkov poudaril, da rast v predsezoni potrjuje uspešnost ukrepov za razvoj celoletnega turizma. Ob tem pa je opozoril, da so razmere na ključnih trgih letos nekoliko drugačne.

"Dosedanje raziskave in gibanja na ključnih emitivnih trgih kažejo, da je povpraševanje nekoliko bolj zadržano kot v preteklih letih. Zato je pomembno nadaljevati odgovorno in konkurenčno cenovno politiko," je dejal.

Po njegovih besedah mora Hrvaška svoj položaj utrditi predvsem z dobro ponudbo in ugodnim razmerjem med ceno in kakovostjo.

Podobno meni tudi direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić, ki poudarja, da je Hrvaška kljub zahtevnim razmeram na svetovnem turističnem trgu še vedno zelo konkurenčna destinacija.

"Po zadnjih evropskih raziskavah ostaja povpraševanje po potovanjih v Sredozemlje zelo veliko. Med ključnimi razlogi za izbiro destinacije so varnost, kakovost ponudbe, dobro razmerje med ceno in kakovostjo ter bližina," je povedal.

Kljub spodbudnim turističnim številkam pa del gospodarstva opozarja, da dobra zasedenost ne pomeni nujno tudi višje porabe.

Hrvaško združenje Glas podjetnikov je med svojimi člani ugotovilo, da številni gostinski lokali letos ustvarijo precej manj prometa kot lani, poroča net.hr.

Po besedah predsednika združenja Bruna Samardžića je v krajih zunaj Splita in Dubrovnika promet nižji za 20 do 30 odstotkov, v Splitu in Dubrovniku pa za približno deset odstotkov.

Še posebej zanimivo pa je, da distributerji hrane in pijače ne opažajo podobnega padca prodaje.

"Distributerji so nam povedali, da je njihova prodaja podobna kot lani. To pomeni, da se je velik del porabe preselil iz gostinskih lokalov v zasebno potrošnjo, torej v apartmaje in druge nastanitve, kjer si gostje hrano pripravljajo sami," je pojasnil Samardžić.

To nakazuje spremembo potrošniških navad turistov. Čeprav je obisk Hrvaške še vedno zelo velik, gostje očitno vse pogosteje izbirajo cenovno ugodnejše možnosti prehranjevanja, kar najbolj občutijo restavracije, bari in drugi gostinski obrati.