Tolar se poslavlja

Tolar, slovenska nacionalna valuta, bo v nedeljo praznoval 15. in hkrati zadnjo obletnico. Stabilnost tečaja je ob usklajenem vodenju ostalih ekonomskih politik Slovenijo kot prvo med novinkami Evropske unije pripeljala v naročje skupne evropske valute. Z letom 2007 bo Slovenija prevzela evro, tolar, ki je v 15 letih med prebivalci Slovenije užival visoko zaupanje, pa bo odšel v zgodovino.

Sicer pa slovenski evro kovanci nastajajo v finski družbi Mint of Finland, ki stoji v neposredni bližini helsinškega letališča. Kovnica ima skoraj 150-letno tradicijo in je vodilna kovnica denarja v Skandinaviji in na Baltiku, po proizvodnji pa tretja največja kovnica denarja v Evropi. Sicer pa se v tej družbi, kjer nastajajo tudi slovenski evro kovanci, ukvarjajo tudi s proizvodnjo ostalih numizmatičnih proizvodov, nakita, podjetniških daril in dekoracije.

Podjetje je v lasti finančnega ministrstva in ima 240 zaposlenih, svoje podružnice pa tudi na Švedskem, Norveškem, Danskem in v Estoniji.

Po besedah predsednika uprave Raima Makkonena si želijo postati ena od vodilnih družb na svetu v svoji branži. Že zdaj je njihova proizvodnja namenjena v 36 držav po svetu, več kot polovico proizvodnje pa je namenjeno izven Evrope, večinoma v Azijo. Med trenutnimi večjimi projekti je zlasti izdelava kovancev za Tajsko in Vietnam. "Za Tajce trenutno proizvajamo 150 milijonov kosov kovancev po 10 batov, kar je že drugo tako veliko naročilo iz te države. Pred tem smo že podpisali pogodbo za 700 milijonov kosov po en bat, ki ga bomo zaključili konec tega leta," je pojasnil predsednik uprave finske tovarne.

Makkonen je dejal, da je tehnično najzahtevnejša proizvodnja evro kovancev, ki so najbolj sofisticirani na svetu. Doslej je Mint of Finland izdelal kovance za Finsko, Irsko, Luksemburg in Slovenijo, blizu so tudi dogovoru o izdelavi za Estonijo, ko bo ta stopila v območje evra, proizvajali pa so tudi kovance za en in dva evra v Grčiji.

Proizvodnji primerna je tudi skrb za varnost v kovnici. Matti Rastas, ki je zadolžen za to področje, je povedal, da je to povsem razumljivo, saj lahko le tako ohranijo zaupanje svojih naročnikov. Vsi zaposleni so pred nastopom svojega dela preverjeni in nikakor ne smejo imeti kriminalne preteklosti, pa tudi v sami tovarni je vrsto varnostnih ukrepov, med drugim cela vrsta kamer na vsakem koraku in strogo preverjanje ob prihodu in odhodu iz tovarne, kar preprečuje kakršnokoli obliko kriminala.

Spomnimo

Slovenija je na pot denarne samostojnosti stopila 8. oktobra 1991. Potem ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov, je tedanja skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto - tolar, ki se je delil na sto stotinov, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

Dokler niso bili izdani novi bankovci in kovanci s tem imenom, so se po sklepu skupščine kot zakonito plačilno sredstvo na območju Slovenije uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala RS. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju 1:1.

Tečaj tolarja je bil v primerjavi z nemško marko v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Večina tujih izvedencev se je zavzemala za fiksni tečaj, ki naj bi bil primernejši za države na prehodu. Končni odločitvi za uravnavani drseči tečaj je botrovalo predvsem tedanje pomanjkanje deviznih rezerv v slovenskem bančnem sistemu.

Konec septembra 1992 je Banka Slovenije dala v obtok prve bankovce - oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci - v apoenih po 100, 500 in 1000 tolarjev. Zadnji bankovec za 10.000 tolarjev je bil izdan spomladi 1995. Januarja 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci. Banka Slovenije je vrednostne bone po izdaji lastnega denarja postopno izločala iz gotovinskega obtoka.

Slaba dva meseca potem, ko je 1. maja 2004 postala polnopravna članica EU, je Slovenija vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II) s ciljem, da z letom 2007 uvede evro. V skladu s pristopno pogodbo je Slovenija, enako kot vse članice povezave, ki so v EU vstopile po potrditvi maastrichtske pogodbe, obvezana prevzeti evro potem, ko izpolni konvergenčne kriterije.

To ji je kot edini novinki v povezavi doslej tudi uspelo. Potem ko sta Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) 16. maja ocenili, da Slovenija izpolnjuje konvergenčna merila za uvedbo evra, so 11. julija finančni ministri Evropske unije s sprejemom pravnih podlag opravili še zadnji korak. Slovenija bo 1. januarja 2007 postala 13. članica območja evra.