Tožba proti Hrvaški

Glavna podružnica Ljubljanske banke v Zagrebu je vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek, je zatrdil predsednik uprave LB Borut Ožura. Kot je pojasnil Ožura, so se za tožbo odločili, ker jim je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev preko pravnomočnega sklepa o izvršbi.

Poleg zahtevka za nepremoženjsko škodo je sodišču predlagal, naj Hrvaško obsodi na povračilo dejanske škode, ki vključno z zamudnimi obrestmi za dva postopka znaša 49,3 milijona evrov in 8,2 milijona evrov.

Ljubljanska banka d.d. Glavna podružnica Zagreb ima pravnomočen sklep o dveh izvršbah iz leta 1991 in leta 1994 pri Trgovskem sodišču v Osijeku. Ker je leta 1994 še trajala vojna na Hrvaškem, se je LB Zagreb z IPK Osijek dogovoril, da začasno ne bo zahteval rubeža podjetja. Leta 2003, ko je tovarna že nekaj časa normalno poslovala, pa je LB Zagreb oktobra istega leta predlagal nadaljevanje izvršbe.

Takoj po tem je pri Trgovskem sodišču v Osijeku posredoval takratni podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić, tako da je nato decembra 2003 sodišče oba izvršilna postopka prekinilo na osnovi vloge IPK Osijek, ki je sicer sodišče nikoli ni poslalo LB Zagreb. LB Zagreb se je nato pritožila na Višjemu trgovskemu sodišču v Zagrebu in kasneje še na hrvaškem ustavnem sodišču, ki sta pritožbo zavrnila, s tem pa je LB Zagreb tudi izkoristila vsa pravna sredstva v okviru hrvaškega pravnega reda.