'Imamo še en primer nespoštovanja mednarodnih dogovorov s strani Hrvaške'

Potem ko je hrvaško ministrstvo za finance v ponedeljek za ameriško agencijo Bloomberg potrdilo, da je NLB izplačala denar po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na hrvaških sodiščih, od slovenskih institucij še vedno ni nobenih uradnih podatkov glede tovrstnih informacij, ki so sicer v javnost prišle minuli četrtek.

Zadeve ne komentirajo ne v NLB, kot tudi ne na ministrstvu za finance (MF) in ministrstvu za zunanje zadeve, v kabinetu predsednika vlade pa se na klice ne odzivajo.

Nobene pravne podlage ni, da bi NLB plačala zahtevke iz izgubljenih tožb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke (LB), je že v četrtek za oddajo 24UR poudaril France Arhar in dodal: "Lahko bi rekli tudi, da je bila ta odločitev v nasprotju z ustavnim zakonom."

"Z ustavnim zakonom iz julija 1994 je Slovenija jasno sporočila predvsem tujim upnikom, ki so bili upniki po novem finančnem sporazumu z Jugoslavijo, kjer so bili milijardni dolgovi v ameriških dolarjih, da NLB za te dolgove ne odgovarja," je spomnil nekdanji guverner centralne banke.

"NLB je z ustavnim zakonom dejansko začela svoje življenje, stara Ljubljanska banka pa nadaljuje poslovanje za obveznosti, ki so bile sprejete do takrat," je še pojasnil.

"Na drugi strani se točno ve, da je bil leta 2001 na Dunaju podpisan sporazum o nasledstvu, ki posebej ureja to vprašanje. Hrvaška je ta sporazum ratificirala," je opozoril. Spomnil je še, da je Hrvaška tudi z memorandumom z Mokric leta 2013 priznala, da gre za vprašanje nasledstva.

Odločitev za poplačilo se mu zdi precej nenavadna, "lahko bi rekli tudi, da je bila ta odločitev v nasprotju z ustavnim zakonom, s katerim je bila NLB ustanovljena".

Od vlade pričakujejo odgovore

Koalicijske poslanske skupine danes informacij niso komentirale, so se pa odzvali drugi politiki. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je pojasnil, da natančnih podatkov o teh izplačilih NLB nimajo oz. jih niso prejeli ne od banke ne od vlade in ne od ministrstva za finance, vendar jih bodo zahtevali. Spomnil je namreč, da je NLB še vedno v državni lasti in mora vsak državljan vedeti, kaj se dogaja z njegovo lastnino.

Jih pa v stranki po Horvatovih navedbah močno skrbi, saj ugotavljajo, da je memorandum, podpisan na Mokricah leta 2013, dejansko padel oz. da ga hrvaška stran ne spoštuje. "Imamo še en primer nespoštovanja mednarodnih dogovorov s strani Hrvaške," je opozoril.

Po besedah Alenke Bratušek je žalostno, da te novice beremo od tuje agencije ter ministrstvo za finance, vlada ali NLB ne povedo, kaj so s tožbami naredili. "Če je NLB res plačala, je vprašanje, kaj vse ostale zahteve, ki čakajo v vrsti, pomenijo za njeno bilanco ter kapitalsko ustreznost," je poudarila Bratuškova. Po njenih navedbah je zdaj težava finančno majhna, a v nadaljevanju lahko to pomeni za banko 400 milijonov evrov. "Upam, da v NLB, na vladi in na ministrstvu za finance vedo, kaj delajo," je dodala.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek pa meni, da mora Slovenija redefinirati celoten odnos do Hrvaške in se postaviti kot država v odnosu do institucij EU.

Kaj bo z ostalimi tožbami?

Po informacijah medijev je NLB doslej poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB. Skupno pa proti NLB in LB poteka 15 tožb, ki jih v imenu in za račun hrvaške države vodita Zagrebačka banka (Zaba) in Privredna banka Zagreb (PBZ), zato duhove buri vprašanje, kaj se bo zgodilo v teh primerih, če bo NLB stisnjena v kot.

Glede na podatke NLB tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank znašajo približno 172 milijonov evrov glavnice, skupni znesek obresti pa že presega glavnico.

NLB sicer nasprotuje tem zahtevkom, vendar pa so bile glede na to poročilo pravnomočne najmanj tri sodbe, od tega dve neugodni za NLB, ena pa zaenkrat ugodno.

Pri eni je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Šlo naj bi za nekaj sto evrov. Pri drugi sodbi, ki jo je banka prejela 16. novembra lani, pa je sodišče je NLB in LB naložilo, da solidarnostno plačata Zaba 492.000 evrov glavnice "s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v višini približno 99.000 evrov z zamudnimi obrestmi". To naj bi skupno naneslo kar 1,5 milijona evrov. Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB se je za to očitno odločila.

Neuradno naj bi finančno ministrstvo pripravljalo rešitve za problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB, o tem pa naj bi vlada menda razpravljala prihodnji teden.