'Sporazuma predstavljata čvrst okvir za sodelovanje'

Slovenija in Katar sta po pogovorih predsednika republike Danila Türka in uradne delegacije s katarskim emirjem Hamadom bin Kalifo al Tanijem in drugimi visokimi predstavniki zalivske države podpisala sporazuma o gospodarskem sodelovanju in izogibanju dvojnemu obdavčenju ter tako postavila temelje za nadaljnje gospodarsko sodelovanje.

Sporazum o gospodarskem sodelovanju, ta predvideva tudi ustanovitev posebne mešane komisije na visoki ravni, ki bo bdela nad njegovo uspešnostjo in ponudila priložnost za nadaljevalna srečanja, je v imenu Slovenije podpisal zunanji minister Samuel Žbogar, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka pa finančni minister Franc Križanič.

Türk: Čvrst okvir za sodelovanje

Že pred tem sta se katarska delegacija pod vodstvom emirja in slovenska pod vodstvom predsednika republike sestali na dvostranskem srečanju, ločeno pa sta se na zasebnem srečanju pogovorila tudi Türk in emir. Nato je sledilo slavnostno kosilo, ki so se ga poleg obeh delegacij udeležili tudi nekateri slovenski gospodarstveniki in povabljenci iz diplomatskih in gospodarskih krogov v Katarju.

Predsednik Türk je po današnjih srečanjih izrazil zadovoljstvo z dosedanjim potekom obiska. Omenil je, da je trenutno čas priložnosti, ko v Katarju razmišljajo o novih partnerjih v Evropi, v Sloveniji pa obenem iščemo nove partnerje zunaj Evropske unije in drugih tradicionalnih zunanjetrgovinskih partneric. To je sicer prvi obisk slovenskega predsednika v Katarju.

Zagotovil je, da oba podpisana sporazuma predstavljata podlago in čvrst okvir za sodelovanje obeh držav, ki je nujno potreben, saj je treba razmišljati o dolgoročnih partnerstvih. "Želeli bi, da Katar s svojim kapitalom in potenciali vstopi na slovensko tržišče, za kaj takega pa je potrebna stalnost in stabilnost," je pojasnil Türk.

Türk je poudaril, da so bili pogovori z emirjem in katarskimi gospodarstveniki zelo dobri, katarski sogovorniki pa so bili dobro seznanjeni z razmerami v Sloveniji in njeno geostrateško lego kot možne vstopne točke v Evropsko unijo.

Po Türkovih besedah so katarski poslovneži pokazali tudi interes za nekatere slovenske izvozne proizvode, vključno z živilskim proizvodi in gradbenimi materiali, pri čemer ostaja odprto vprašanje količine in izbora.

Obenem se zdi Türku pomembno, da Katar obravnavamo tudi kot prostor za storitveno menjavo, kjer ima Slovenija po njegovem velike možnosti na področju zdravstvenih storitev in zdraviliškega turizma, ki jih je v tem delu sveta, npr. v Kuvajtu, kamor predsednik potuje v ponedeljek, že znala izkoristiti.

"Zdaj je potrebno pogledati, kaj se pojavlja kot potreba, kaj počnejo druge države, ki so na trgu že prisotne in kje lahko Slovenija najde svojo nišo," je povedal in zagotovil, da so pogovori obetavni.

Katar je obenem v okviru globalne naložbene strategije državnega naložbenega sklada Qatar Investment Authority zainteresiran tudi za vlaganje v slovenske banke in velike gospodarske ter infrastrukturne sisteme in take naložbe je po Türkovem prepričanju možno pod določenimi pogoji dobro in dolgoročno izkoristiti. Türk je zadovoljen, da je obisk v Katarju zelo dobro pripravljen in da je prav zaradi kakovostnih priprav narejeno dovolj za uspešno nadaljnje sodelovanje v obojestransko korist.

Upa da bo začetek dober

Že pred tem pa je Türk dejal, da je Slovenija v letih od razglasitve neodvisnosti dosegla velik gospodarski napredek, a svetovna finančna in gospodarska kriza, ki jo je občutno prizadela, je pokazala, da država potrebuje sveže ideje in nova partnerstva.

Slovenijo je opisal kot finančno središče za območje Zahodnega Balkana, ki pa išče nove oblike povezovanj in skupnih projektov za vlaganje v projekte doma in v regiji, s čimer bi si s pridobitvijo novih partnerstev na Bližnjem vzhodu in drugod v Aziji zagotovila finančno stabilnost. Gre za stabilna in dolgoročna partnerstva, je zagotovil.

Türk verjame, da gre šele za začetek procesa tkanja vezi s Katarjem in upa, da bo začetek dober. Želi si povratni obisk katarske delegacije, nato pa dolgoročno sodelovanje z jasnimi rezultati. Trenutni čas ob izhodu iz krize je po njegovem mnenju dober čas za to.