Tokrat je Kos prvotno izklicno ceno znižal za 35 odstotkov, kar pomeni, da za Korsove premičnine in nepremičnine zahteva 157,2 milijona tolarjev, za opremo in drobni inventar pa dobrih 35 milijonov tolarjev. Izklicna cena na drugem dražbenem naroku je bila za celotno stečajno premoženje Korsa nekaj več kot 250 milijonov tolarjev.
Stečajni upravitelj Korsa Tomaž Kos je na vprašanje, zakaj premoženja podjetja ni bilo možno že prej prodati, povedal, da je bila morda kriva previsoka izklicna cena, poleg tega je težko najti tekstilno podjetje, ki je pripravljeno odkupiti celotno premoženje, saj je slovenska tekstilna industrija v krizi.
V Korsu, ki je nekdaj zaposloval 230 delavcev, je bila že leta 2000 uvedena prisilna poravnava. Takrat so upniki podjetja, ki je imelo že vrsto let likvidnostne težave, prijavili za 200 milijonov tolarjev terjatev. V postopku prisilne poravnave je brez dela ostalo 70 delavcev, ki jim podjetje, ki je bilo v 60-odstotni lasti notranjih delničarjevše vedno ni izplačalo odpravnin in drugih nadomestil. V letu 2001 pa je Kors ustvaril 54 milijonov tolarjev tekoče izgube iz poslovanja, drugi največji delničar pa je bil z 20 odstotkov pid Infond Zlat.