Hitro padanje cene nafte, a 'nastali kaos se ne bo tako hitro razrešil'

Referenčna nafta Brent je padla za približno 13,6 odstotka na okoli 94,5 dolarja za sod (158,98 litra), medtem ko je ameriška nafta izgubila več kot 14 odstotkov in se spustila na približno 96,8 dolarja. Še v torek sta obe ceni presegali mejo 100 dolarjev.

Analitiki ocenjujejo, da je bil dogovor za trge presenečenje, kar pojasnjuje tako močan padec. Kljub temu pa cene najverjetneje ne bodo padle na ravni pred začetkom vojne, saj je regija utrpela precejšnjo škodo.

Pozitivno so se odzvali tudi azijski delniški trgi – japonski Nikkei je pridobil okoli štiri odstotke, avstralski ASX pa skoraj tri.

Cena nafte se ne določa neposredno glede na to, koliko stane sod danes, ampak predvsem na podlagi pričakovanj o prihodnosti. Ključni referenčni ceni sta Brent crude in West Texas Intermediate, ki nastajata na finančnih trgih, kjer trgovci sklepajo posle za prihodnje dobave. To pomeni, da trg ves čas ocenjuje, kaj se bo zgodilo – ne le, kaj se dogaja zdaj.

Na ceno vplivajo trije ključni dejavniki: dejanska ponudba nafte, logistika transporta in geopolitično tveganje. Med njimi je v trenutni krizi najpomembnejši prav zadnji. Ko obstaja nevarnost vojne, napadov na tankerje ali zaprtja ključnih poti, se v ceno vgradi tako imenovana "premija tveganja". Najbolj občutljiva točka v tem sistemu je Hormuška ožina, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte. Vsaka grožnja temu koridorju ima takojšen globalni učinek.

Zato so cene v zadnjih tednih močno rasle. Trg je ob napadih na Iran in omejevanju prometa skozi Hormuz začel pričakovati zmanjšano dobavo nafte, kar je avtomatično potisnilo cene nad 100 dolarjev za sod. Ko pa je Donald Trump napovedal možnost premirja in odprtje ožine, se je zgodilo nasprotno: trg je nenadoma ocenil, da se tveganje zmanjšuje.

Prav ta sprememba pričakovanj je povzročila strm padec cen. Ne zato, ker bi se razmere na terenu že bistveno spremenile, ampak ker se je zmanjšala verjetnost najhujšega scenarija – popolne blokade Hormuza in širše regionalne vojne. Ker je bila napoved premirja za trg nepričakovana, je bila reakcija še toliko močnejša. K temu dodatno prispevajo avtomatizirani trgovalni sistemi, ki ob zaznavi zmanjšanega tveganja hitro sprožijo prodajne valove.

Kljub temu cene ostajajo precej višje kot pred začetkom konflikta. Razlog je preprost: negotovost ni izginila. Infrastruktura v regiji je poškodovana, zaupanje med akterji je nizko, ključna vprašanja – od nadzora nad Hormuško ožino do jedrskega programa – pa ostajajo odprta. Trg zato še vedno vgrajuje del tveganja v ceno.

V širšem smislu ta reakcija pokaže, kako tesno je globalno gospodarstvo povezano z geopolitičnimi napetostmi. Če se premirje obdrži, lahko pričakujemo postopno umirjanje trgov. Če pa se konflikt znova zaostri, se lahko cene nafte zelo hitro vrnejo nad prejšnje vrhove – z vsemi posledicami, ki jih to prinaša.

Tudi zemeljski plin se ob začasni prekinitvi ognja v Iranu, ob kateri je napovedano ponovno odprtje Hormuške ožine, močno ceni. Ključne terminske pogodbe so trenutno med 16 in 17 odstotkov pod izhodiščnimi, gre pa za največje dnevne padce v več kot dveh letih. 

Trgovci s plinom so danes na vozlišču TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v maju okoli 10.30 trgovali po 44,25 evra za megavatno uro (MWh) plina, kar je 16,9 odstotka pod izhodiščno ceno. Junijske terminske pogodbe se cenijo za 16,8 odstotka, julijske in avgustovske pa za 16,6 odstotka.

Cene plina se tako po nedavnih rasteh umirjajo. Ob začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran pred več kot petimi tedni je denimo ena megavatna ura plina na borzi stala celo 74 evrov.

Ne glede na današnje padce pa bistvenih sprememb na trgu ni, je opozoril Tom Marzec-Manser iz svetovalnega podjetja Wood Mackenzie. "Razen tovora LNG na tankerjih, ki so zaradi vojne obstali na morju in bi zdaj lahko odpluli proti ciljem, se z vidika oskrbe z zemeljskim plinom ne bo veliko spremenilo, dokler Katar ne bo ponovno zagnal Ras Laffana," je zapisal. Ras Laffan je največje središče za LNG na svetu, ki je bilo nedavno poškodovano v napadih.

Trgi bodo zdaj pozorno spremljali, katere ladje plujejo skozi Hormuško ožino in kako uspešne bodo pri prehodu. V začetku tega tedna sta dva katarska tankerja, naložena z LNG, že poskušala prečkati to vodno pot, a sta se nato plovbi odpovedala, saj nista dobila zelene luči iranskih uradnikov.

Dogovor ZDA in Irana o dvotedenskem premirju in odprtju Hormuške ožine je navzgor potisnil tudi indekse na osrednjih evropskih borzah. Vlagatelji se namreč nadejajo pozitivnih učinkov sprostitve prevoza nafte in plina skozi ožino. Precej se je podražil tudi evro.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 4,45 odstotka višji ravni kot ob koncu torkovega trgovanja.

Londonski indeks FTSE 100 je doslej pridobil 2,38 odstotka, frankfurtski DAX je 4,69 odstotka nad izhodiščem, pariški CAC 40 pa se krepi za 4,06 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB pridobiva 3,48 odstotka, dunajski ATX pa 3,52 odstotka. Züriški SMI medtem raste po 3,22-odstotni stopnji.

Tudi tečaj evra se malenkost zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,1694 dolarja, kar je 0,85 odstotka več kot v torek.

V zelenem so sklenile tudi azijske borze. Tokijski indeks Nikkei 225 je napredoval za 5,39 odstotka, šanghajski osrednji indeks za 2,69 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 2,91 odstotka. Seulski Kospi je poskočil za 6,87 odstotka, avstralski All Ordinaries pa je sklenil 2,74 odstotka nad izhodiščem. Singapurski STI je zaključil 1,07 odstotka, tajvanska borza pa 5,01 odstotka odstotka višje.

Dogovor o začasni prekinitvi ognja v Iranu je spodbudil rast indeksov na borzah, a po mnenju vodje analitske službe GZS Bojana Ivanca padca cen nafte še ne moremo pričakovati prav kmalu. Cene za fizično dobavo nafte so bile namreč v zadnjih dneh višje od tržnih, poleg tega se tankerji z nafto še niso vrnili na svoje običajne poti.

Ivanc je danes na novinarski konferenci na Gospodarski zbornici Slovenje (GZS), na kateri so predstavili pričakovanja gospodarstva do nove vlade, opozoril na razliko med finančnimi trgi in realnim gospodarstvom.

Nastali kaos se še ne bo tako hitro razrešil, je dejal. Ko govorimo o nafti brent, namreč govorimo o tekoči tržni ceni, torej za takojšnjo dobavo. Vendar so na področju nabav po njegovih besedah bolj primerljive cene za dobavo v 10 do 25 dneh, te pa so bile že v preteklih dneh precej višje od tržne cene.

Če je bila denimo cena nafte brent za 159-litrski sod okrog 110 dolarjev, so bile cene za fizično dobavo nafte okoli 150 dolarjev. "Po tej ceni je nekdo kupil nafto in jo sedaj k uvaža k sebi, kar bo še vplivalo na rast cen vzdolž verige vrednosti. Tega v Evropi za zdaj še nismo začutili in bomo zelo verjetno v naslednjem mesecu, mesecu in pol, dveh," je dejal.

Opozoril je tudi, da so morali tankerji z nafto zaradi zaprtja Hormuške ožine skreniti s svojih običajnih poti, da se vrnejo nazaj nanje, pa bodo potrebovali bodo vsaj mesec ali dva. Da bi ublažile zamude teh tankerjev, so evropske države omogočile sprostitev državnih rezerv nafte, je spomnil.

Ivanc premirje pozdravlja, boji pa se, da ZDA vsaj na dve izmed desetih točk Irana za sklenitev dolgoročnega dogovora ne bodo pristale. A tudi, če bo res prišlo do trajnega premirja, pričakuje učinke na cene nafte šele nekje od tretjega četrtletja dalje. "Skoraj prepričan sem, da bomo v tekočem drugem četrtletju še vedno nekako beležili zapozneli rep teh šestih tednov, ko so bile dobave ovirane in cene višje," je dejal.