Referenčna nafta Brent je padla za približno 13,6 odstotka na okoli 94,5 dolarja za sod (158,98 litra), medtem ko je ameriška nafta izgubila več kot 14 odstotkov in se spustila na približno 96,8 dolarja. Še v torek sta obe ceni presegali mejo 100 dolarjev.
Analitiki ocenjujejo, da je bil dogovor za trge presenečenje, kar pojasnjuje tako močan padec. Kljub temu pa cene najverjetneje ne bodo padle na ravni pred začetkom vojne, saj je regija utrpela precejšnjo škodo.
Pozitivno so se odzvali tudi azijski delniški trgi – japonski Nikkei je pridobil okoli štiri odstotke, avstralski ASX pa skoraj tri.
Cena nafte se ne določa neposredno glede na to, koliko stane sod danes, ampak predvsem na podlagi pričakovanj o prihodnosti. Ključni referenčni ceni sta Brent crude in West Texas Intermediate, ki nastajata na finančnih trgih, kjer trgovci sklepajo posle za prihodnje dobave. To pomeni, da trg ves čas ocenjuje, kaj se bo zgodilo – ne le, kaj se dogaja zdaj.
Na ceno vplivajo trije ključni dejavniki: dejanska ponudba nafte, logistika transporta in geopolitično tveganje. Med njimi je v trenutni krizi najpomembnejši prav zadnji. Ko obstaja nevarnost vojne, napadov na tankerje ali zaprtja ključnih poti, se v ceno vgradi tako imenovana "premija tveganja". Najbolj občutljiva točka v tem sistemu je Hormuška ožina, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte. Vsaka grožnja temu koridorju ima takojšen globalni učinek.
Zato so cene v zadnjih tednih močno rasle. Trg je ob napadih na Iran in omejevanju prometa skozi Hormuz začel pričakovati zmanjšano dobavo nafte, kar je avtomatično potisnilo cene nad 100 dolarjev za sod. Ko pa je Donald Trump napovedal možnost premirja in odprtje ožine, se je zgodilo nasprotno: trg je nenadoma ocenil, da se tveganje zmanjšuje.
Prav ta sprememba pričakovanj je povzročila strm padec cen. Ne zato, ker bi se razmere na terenu že bistveno spremenile, ampak ker se je zmanjšala verjetnost najhujšega scenarija – popolne blokade Hormuza in širše regionalne vojne. Ker je bila napoved premirja za trg nepričakovana, je bila reakcija še toliko močnejša. K temu dodatno prispevajo avtomatizirani trgovalni sistemi, ki ob zaznavi zmanjšanega tveganja hitro sprožijo prodajne valove.
Kljub temu cene ostajajo precej višje kot pred začetkom konflikta. Razlog je preprost: negotovost ni izginila. Infrastruktura v regiji je poškodovana, zaupanje med akterji je nizko, ključna vprašanja – od nadzora nad Hormuško ožino do jedrskega programa – pa ostajajo odprta. Trg zato še vedno vgrajuje del tveganja v ceno.
V širšem smislu ta reakcija pokaže, kako tesno je globalno gospodarstvo povezano z geopolitičnimi napetostmi. Če se premirje obdrži, lahko pričakujemo postopno umirjanje trgov. Če pa se konflikt znova zaostri, se lahko cene nafte zelo hitro vrnejo nad prejšnje vrhove – z vsemi posledicami, ki jih to prinaša.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.