Trgovanje z delnicami skromno

Uvodni posli s Telekomovimi delnicami so bili sklenjeni pri tečaju 73.400 tolarjev, močnejša ponudba pa je v nadaljevanju potisnila trgovalno območje nižje. Ob zaključku se je trgovanje spustilo pod raven 70.000 tolarjev, prvi enotni tečaj pa se je ob 860,4 milijona tolarjev prometa oblikoval pri 70.990 tolarjih. V Telekomu so s prvim dnem trgovanja zadovoljni.

Kot je v izjavi za javnost dejal član uprave Telekoma Filip Ogris-Martič, ima uvrstitev delnic na Ljubljansko borzo za Telekom Slovenije izreden pomen. "Prvi dan je pokazal, da je bila delnica dobro sprejeta, saj je promet z njo znašal preko 860 milijonov tolarjev, lastnika pa je zamenjalo približno 12.000 delnic. To kaže na visoko likvidnost delnice," je dejal Ogris-Martič in dodal, da se je tečaj oblikoval v okviru pričakovanega.

Tudi borzne posrednike gibanje tečaja ni presenetilo. Kot je za povedal Marko Jovič iz Abanke, je bilo pričakovati začetno evforijo, pa tudi to, da tečaj zaradi večje ponudbe od povpraševanja ne bo zdržal pritiska. Po Jovičevem mnenju je vzrok za padec tečaja tudi ta, da vlagatelji niso seznanjeni s poslovanjem Telekoma. To se je delno pokazalo tudi na uradni predstavitvi za vlagatelje, ko ti niso mogli dobiti podatkov o tekočem poslovanju.

"Ker nimamo podatkov o poslovanju Telekoma, je težko oceniti, kakšna je trenutno dejanska vrednost delnice," je kot enega izmed razlogov za previdnost vlagateljev navedel Jovič. Vlagatelji bodo po njegovih besedah počakali na poslovne rezultate. Jovič meni, da bi Telekom zdaj, ko kotira na borzi, lahko objavil vsaj polletne poslovne rezultate.

Neodvisni strokovnjak za področje financ Matej Tomažin meni, da je današnji obseg prometa glede na tržno kapitalizacijo Telekoma Slovenije razmeroma nizek. Po Jovičevem mnenju pa je promet soliden in v prihodnje tolikšnega prometa ni pričakovati. "Na borzi se trguje samo s 25 odstotki delnic Telekoma, kar pomeni, da je 860 milijonov tolarjev prometa kar precej," je zatrdil.

Jovič se je dotaknil tudi razmer na telekomunikacijskem trgu. "Dejstvo je, da so telekomi v svetu zelo poceni, zato tudi Telekom Slovenije kljub načrtovani privatizaciji ne more dosegati večjih vrednosti," meni Jovič.

Telekomunikacijski trg se sicer po Jovičevih besedah sooča z močno konkurenco. Telekom Slovenije sicer ima nek monopolni položaj, a mu manjši ponudniki kljub temu odžirajo kruh. Jovič meni, da bo moral Telekom v prihodnje znižati cene storitev, kar pa pomeni manjšo rast prihodkov. "Menim, da se bodo prihodki zmanjšali, kar bo posledično vplivalo na dobiček Telekoma Slovenije in preko dobička na vse kazalce, ki jih spremljamo na borzi," je dejal.

Privatizacija v treh letih

Delnice so bile na borzo uvrščene v skladu s strateškimi usmeritvami za privatizacijo, ki jih je vlada sprejela maja. Telekom bo šel v postopno privatizacijo z mešanim lastništvom, v kateri bo država obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Privatizacija naj bi bila predvidoma končana v treh letih.

Kot je znano, bo prodaja približno 49-odstotnega deleža države in obeh paradržavnih skladov v skupini Telekom Slovenije potekala v treh korakih: z uvrstitvijo delnic na borzo, odprodajo desetih odstotkov delnic državljanom in odprodajo 39 odstotkov delnic strateškemu investitorju. Država bo po končani privatizaciji tako obdržala 25 odstotkov in eno delnico.