"Ugotovili smo, da obstaja dovolj elementov, da se gre v ustavno presojo," je povedala Lahova. Zbornica je eni od odvetniških pisarn naročila izdelavo pravne analize, ki bo predvidoma pripravljena prihodnji teden, tako da predsednica zbornice podrobneje o tem, presojo katerih delov zakona bodo predlagali, danes še ni mogla govoriti.
Po noveli, ki bo začela veljati v soboto, trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln.
Izjeme bodo prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študentje in upokojenci.
TZS meni, da bodo posledice zaprtja v času, ko se gospodarstvo sooča s koronsko krizo, hude. Obratovalni čas bo za 16 odstotkov krajši, posledično se bodo prihodki – ob predpostavki, da se bo del nakupov prenesel v druge dni v tednu – znižali za vsaj 10 odstotkov, je ob sprejetju novele ocenila Lahova.
Točno oceno, koliko zaposlenih bi lahko posledično izgubilo delo, bodo v zbornici pripravili na podlagi podatkov trgovskih družb, ki se bodo pridružile pobudi za ustavno presojo zakona, je danes povedala Lahova. Tako za zdaj ostajajo pri grobi oceni, da bi lahko delo izgubilo tudi do 12.000 zaposlenih.
Leta 2008 je čisti dobiček trgovin znašal 443,5 milijonov evrov, leta 2018 pa že 853,3 milijone evrov. Visoki dobički so tudi posledica nizkih plač. Plače trgovk in trgovcev so nizke, osnovna plača določena v tarifni prilogi k veljavni kolektivni pogodbi v I. tarifnem razredu znaša zgolj 568,69 evra bruto oziroma kar 371,89 evra manj, kot znaša bruto minimalna plača. To je skoraj 40 % manj, kot znaša minimalna plača.
V Levici, kjer so dali pobudo za sprejem zakona, ki ob nedeljah zapira trgovine, argumente trgovcev zavračajo. "Razlogi, ki jih za preprečevanja zaprtja trgovin v nedeljo in na dela proste dni navaja trgovinska zbornica, so utemeljeni na lažeh in zavajanju, ki jih ponavljajo z enim samim namenom: preprečiti, da bi delavke in delavci v trgovinah končno dobili zagotovljene proste nedelje, ki so jim obljubljene že pred 17 leti," so zapisali in dodali, da so razlogi za zaustavitev sprejetega zakona zgolj in samo kapitalski.
Prav tako trdijo, da je ocena o 12.000 zaposlenih, ki bodo ostali brez dela, zavajajoča, saj trgovinska zbornica nima statističnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko to napovedala. Še več, zaposlenih v trgovinah je premalo in ne preveč, zato je takšnim napovedim težko verjeti. "Sindikati opozarjajo, da v slovenskih trgovinah dejansko primanjkuje 7.000 delavcev in da so delavke in delavci zaradi sistema neenakomerne razporeditve delovnega časa prisiljeni v delo, ki presega 40 ur na teden. Da redno zaposlenih v dejavnosti dejansko primanjkuje, dokazuje tudi dejstvo, da se trgovci v veliki meri poslužujejo študentskega in agencijskega dela. Grožnje z odpuščanji so zato povsem neutemeljene in se uporabljajo le kot izsiljevanje in zastraševanje javnosti, politike in delavcev v trgovini," opozarjajo v Levici.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.