Po ocenah Oxfama je v davčnih oazah shranjenih približno 13,25 bilijone dolarjev (približno 11,49 bilijone evrov) premoženja, od tega naj bi bilo okoli 3,55 bilijone dolarjev (približno tri bilijone evrov) še vedno nedosegljivih za obdavčitev. Po poročanju The Guardian gre za znesek, ki presega tri odstotke svetovnega BDP. Večina tega neobdavčenega bogastva naj bi pripadala najbogatejšemu 0,1 odstotka prebivalstva, kar pomeni, da ima peščica ljudi v lasti premoženje, enakovredno celotnemu premoženju najrevnejše polovice svetovnega prebivalstva.
Po uvedbi avtomatske izmenjave davčnih informacij med jurisdikcijami leta 2016 se je delež skritega premoženja zmanjšal, vendar Oxfam poudarja, da problem še zdaleč ni rešen.
"Ne gre le za pametno računovodstvo, gre za moč in nekaznovanost. Ko milijonarji in milijarderji skrivajo bilijone dolarjev v davčnih oazah v tujini, se postavljajo nad obveznosti, ki zavezujejo preostalo družbo," je povedal Christian Hallum, vodja davčnega oddelka pri Oxfamu.
Objava raziskave sovpada z deseto obletnico razkritja Panamskih dokumentov, ki so javnosti množično razkrili delovanje davčnih oaz. Kot piše The Guardian, Oxfam zato znova poziva k uvedbi globalnega progresivnega davka na premoženje ter k zapiranju davčnih vrzeli, pri čemer poudarja tudi nujnost vključitve držav globalnega juga v sistem mednarodnega poročanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.