Konec lanskega novembra je največji tržni delež na področju maloprodaje v Sloveniji imel Mercator, in sicer 45,5-odstotni, sledijo Spar-Interspar (21,7 odstotka), Tuš (14,8 odstotka), Era (3,4 odstotka), Leclerc (1,6 odstotka) in male trgovine, na katere je odpadlo 2,7 odstotka trga, je na današnjem seminarju družbe GfK Gral-Iteo na temo Slovenska trgovina in potrošnik - razmerje moči pred novimi izzivi v Ljubljani povedala vodja projektov na področju trgovine v Gfk Gral Iteo Darja Vresk.
Precejšnja sprememba struktureV primerjavi z letom 2001 se je struktura trga precej spremenila. Mercator je takrat imel nekaj manj kot 43-odstotni tržni delež, Spar 14,5-odstotni delež, združenje Suma (Era, Živila, Vele) 12,2-odstotni delež, Tuš 8,5-odstotni delež, Leclerc 2,3-odstotni delež, na male trgovine pa je odpadlo 11 odstotkov trga.
Doslej so bili tržni deleži pomembni in so se povečevali z organsko rastjo in prevzemi, v prihodnje pa bodo deleži trga še veliko pomembnejši, ker se bodo zaradi omejenosti trga lahko spreminjali le še z jemanjem konkurenci oz. njenim izrivanjem iz trga, je ocenila Vreskova.
Visoka dobičkonostnost JV EVrope
Direktor GfK Croatia Dinko Svetopetrič je predstavil trgovino v Jadranski regiji in srednji in vzhodni Evropi. Kot je dejal, obstajajo velike razlike glede na razvitost trgovine. V srednji Evropi prevladujejo hipermarketi in cash&carry centri, medtem ko v jugovzhodni in vzhodni Evropi še vedno kraljujejo male trgovine. Prvih deset največjih trgovcev v srednji Evropi ima v rokah 60 in več odstotkov trga, v jugovzhodni in vzhodni Evropi pa deleži največjih dosegajo komaj 30 do 40 odstotkov.
Kljub relativni nerazvitosti trgovinskih trgov jugovzhodne in vzhodne Evrope tuje multinacionalke vse bolj krepijo navzočnost na teh trgih. Glavni razlog za to je visoka dobičkonosnost. Medtem ko se ta na razvitih, zahodnoevropskih trgih giblje med tremi in šestimi odstotki in na trgih srednje Evrope med šestimi in devetimi odstotki, ta na trgih jugovzhodne Evrope znaša med 11 in 14 odstotkov. Proti vzhodu (Rusija, Ukrajina) je dobičkonosnost še večja, vendar so tudi tveganja večja, je dejal Svetopetrič.
Kot glavne ovire, ki jih srečujejo tuje trgovske družbe na trgih jugovzhodne in vzhodne Evrope, je Svetopetrič med drugim naštel sivo ekonomijo, neupoštevanje zakonodaje, korupcijo in birokracijo. Kljub naštetemu pa se ti trgi zelo hitro razvijajo in bodo v nekaj letih dosegli raven srednjeevropskih trgov, je dejal.
