Trump oznanil: ZDA odstopajo od jedrskega sporazuma z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom. Nato je podpisal memorandum, s katerim je znova uvedel gospodarske sankcije zoper Iran, te bi lahko sledile tudi za vse države, ki sodelujejo z Iranom. Francija, Nemčija in Velika Britanija so že obžalovale Trumpovo odločitev.

Umik naj bi bil proces, ki bo trajal nekaj mesecev.

Trump je v svojem govoru, ki ga je prebral, nanizal, zakaj vse je iranski jedrski sporazum zanj slab, pri čemer je privlekel na dan tudi nastop izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred tednom dni, ko je prikazal goro domnevnih dokazov, da je imel Iran pred pogajanji o sporazumu, sklenjenem leta 2015, jedrski program. To je vedel ves svet in to je bil tudi razlog za pogajanja o sporazumu, s katerim se je Iran odpovedal jedrskemu orožju v zameno za ukinitev sankcij.

Trumpova napoved pomeni, da se bodo ukinjene sankcije ZDA zdaj ponovno avtomatično uvedle, kar praktično pomeni, da ZDA kršijo jedrski sporazum, ki so ga podpisale skupaj z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko. Ostale podpisnice bi lahko tehnično ignorirale Trumpa, vendar tiste države, ki želijo še naprej normalno poslovati v ZDA, tega praktično ne bodo mogle že zaradi bančnih sankcij.

Trump je v govoru zagrozil vsemu svetu, da bo ponovno uvedel najostrejše sankcije proti Iranu in posvaril svet, naj ne skuša sodelovati z iransko vlado. "ZDA ne izrekajo praznih groženj," je dejal in zatrdil, da je sporazum grozen, enostranski in temelji na laži. Če bi ostal v veljavi, bi menda sprožil jedrsko tekmo na Bližnjem vzhodu. Nato je nanizal še, zakaj vse je Iran slab.

V nasprotju z vsemi znanimi dejstvi je Trump dejal, da Iran izsiljuje ZDA z jedrskim orožjem in celo dodal, da je odločitev sprejel po posvetovanju z zavezniškimi državami. Nobena od zavezniških držav razen Izraela mu ni svetovala umika iz sporazuma, pa še tam mnenje ni enotno, saj izraelski generali v nasprotju s premierjem menijo, da je sporazum koristna zadeva.

Trumpove sankcije naj bi bile uvedene postopoma, da tistim, ki so po sprejetju sporazuma začeli normalno poslovati z Iranom, omogočijo dovolj časa za umik od tam. Trumpov državni sekretar Mike Pompeo, ki je skupaj s svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom navijal za odstop od sporazuma je v sporočilu za javnost razložil, da bodo ob izhodu iz sporazuma sodelovali z zavezniki pri iskanju prave, celovite in trajne rešitve iranske grožnje.

"Naša prizadevanja so širša od le jedrske grožnje in bomo sodelovali pri odpravi iranskega raketnega programa, zaustavitvi iranskih terorističnih dejavnosti po svetu in blokadi grozilnih dejavnosti po Bližnjem vzhodu in širše. Ko bomo to delali, bodo sankcije polno veljale in bodo spominjale iranski režim na diplomatsko in ekonomsko osamitev, ki je posledica brezobzirnih in škodljivih dejavnosti," je razložil Pompeo.

Nekdanji predsedniki ZDA tradicionalno ne komentirajo politike naslednikov, vendar pa se je v tem primeru odzval Barack Obama. "Sporazum deluje, to mnenje delijo evropski zavezniki, neodvisni strokovnjaki in trenutni obrambni minister ZDA James Mattis. Odstop od sporazuma obrača hrbet najtesnejšim zaveznikom in sporazumu, ki so ga dosegli naši vodilni diplomati, znanstveniki in obveščevalci," je med drugim sporočil Obama in dodal, da vztrajno kršenje sporazumov zmanjšuje verodostojnost ZDA.

Brglez obžaluje Trumpovo odločitev

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je izrazil obžalovanje zaradi Trumpove napovedi. "Gre za hud udarec vladavini mednarodnega prava," se je odzval Brglez in pozval preostale pogodbenice k nadaljnjemu spoštovanju sporazuma.

"Formaliziran izstop, ki bi ga pred pretekom odpovednega roka spremljala vnovična uvedba sankcij ZDA proti Iranu, bi pomenil jasno in očitno kršitev tako dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb kot občega običajnega mednarodnega prava," je ocenil Brglez.

Pozval je preostale pogodbenice "in še zlasti Evropsko unijo k nadaljnjemu brezpogojnemu spoštovanju sporazuma ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da bodo ta, za mednarodni mir in varnost pomemben sporazum, spoštovali tudi drugi v mednarodni skupnosti", so sporočili iz Brglezove pisarne.

Trumpove odločitve in cena goriva

Sicer pa analitiki menijo, da prav Trumpovo odločanje o Iranu v nebo poganja cene pogonskih goriv, čemur smo priča v zadnjem času. Trgi naj bi možnost, da bodo sankcije obnovljene, prepoznali kot grožnjo zmanjšanju ponudbe nafte, kar je ustvarilo pritik na povpraševanje in posledično zbišalo cene. Analitiki sicer upajo, da se bodo cene umirile čim prej, saj bi se sicer višje cene pogonskih goriv lahko odrazile tudi kot višanje cen drugih izdelkov in storitev.