Trump je v sredo v Beli hiši dejal, da so ZDA kljub iranskim omejitvam uspele iz Hormuške ožine spraviti "milijone sodov nafte", ne da bi Teheran to opazil.
"Pred nekaj nočmi smo ponoči brez luči pospremili 22 ladij. Niso imele radarjev, ker smo jim uničili infrastrukturo," je dejal Trump. Kasneje je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska izvedla skrivno operacijo za pomoč tankerjem in drugim trgovskim ladjam ter da je bilo tako skozi ožino prepeljanih več kot 100 milijonov sodov nafte.
Po njegovih besedah naj bi to dokazovalo, da Hormuško ožino nadzorujejo ZDA in ne Iran.
Ključna pomorska žila svetovne energetike
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu. Pred izbruhom vojne med ZDA, Izraelom in Iranom je skozi ožino vsak dan potovalo približno 20 milijonov sodov nafte oziroma okoli petina svetovne trgovine z energenti.
Po zaostritvi razmer je Iran marca močno omejil plovbo skozi prehod med Iranom in Omanom. Kasneje je dovolil omejen tranzit nekaterim "prijateljskim" državam, medtem ko so ZDA po sklenitvi premirja uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč.
Posledica je močno zmanjšan promet skozi ožino, zaradi česar so cene nafte v zadnjih mesecih ostale visoke.
Številke se ne ujemajo
Prav pri številkah pa se pojavljajo največji dvomi.
Če bi bilo skozi Hormuško ožino res prepeljanih 100 milijonov sodov nafte, bi to ustrezalo približno petim dnevom običajnega predvojnega prometa. Za takšno količino bi bilo po ocenah analitikov potrebnih približno 700 ladijskih prehodov.
Podatki specializiranih podjetij za spremljanje ladijskega prometa kažejo precej drugačno sliko.
Podjetje Windward je v zadnjih petih tednih zaznalo približno 80 trgovskih ladij, ki so zapustile Perzijski zaliv. Lloyd's List ocenjuje, da jih je bilo od marca 142, medtem ko analitično podjetje Kpler beleži 264 prehodov.
Tudi najvišja ocena je precej pod ravnijo, ki bi lahko podprla Trumpovo trditev o 100 milijonih sodov prepeljane nafte.
Iran še vedno ohranja pomemben vpliv
Čeprav ameriška vojska zagotavlja določeno podporo ladijskemu prometu, številni analitiki ocenjujejo, da Iran še naprej ohranja pomemben nadzor nad dogajanjem v ožini.
Po poročilih naj bi nekatere države, med njimi Indija, Pakistan in Rusija, za prehod svojih ladij neposredno usklajevale plovbo z iranskimi oblastmi. Del ladij naj bi za dovoljenje za tranzit plačeval posebne pristojbine, ki jih pobirajo pripadniki Islamske revolucionarne garde.
Iran Hormuško ožino vse bolj obravnava kot pomemben gospodarski vzvod v povojnem obdobju. Kritiki trdijo, da gre za nekakšno neuradno cestninjenje mednarodne pomorske poti, medtem ko Teheran vztraja, da ožina ni mednarodna plovna pot, temveč območje pod skupnim nadzorom Irana in Omana.
Tudi Trumpov minister ni potrdil navedb
Dodatna vprašanja odpira tudi izjava ameriškega ministra za energijo Chrisa Wrighta. Ta je isti dan na zaslišanju v kongresu dejal, da ni seznanjen s kakršno koli operacijo, v okviru katere bi ZDA skozi Hormuško ožino prepeljale milijone sodov nafte.
Potrdil je sicer, da je ameriška vojska pomagala nekaterim ladjam pri prehodu skozi območje, vendar ni govoril o količinah, ki jih navaja predsednik.
Koliko ladij in koliko nafte je dejansko prešlo skozi Hormuško ožino pod zaščito ameriške vojske, tako ostaja nejasno. Razpoložljivi podatki pa za zdaj ne potrjujejo Trumpove trditve, da je bilo skozi ožino skrivaj prepeljanih kar 100 milijonov sodov nafte.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.