Odkar od leta 2013 potekajo pogajanja med EU in ZDA o trgovinskem naložbenem partnerstvu TTIP, je eno najbolj vročih vprašanj v javnosti, ali to pomeni, da bomo Evropejci izpostavljeni praksam pridelave in obdelave hrane, ki je značilna za ZDA, v Evropi pa sproža odpor – pa naj gre za GSO ali kloniranje piščančjega mesa.
V tem času smo bili na eni strani priča poskusom ameriške biotehnične industrije, ki se trudi, da bi žita "nove generacije" v EU speljala mimo ostre regulacije, ki velja za GSO organizme. Na drugi strani pa je Evropska komisija vztrajala, da nižanje prehranske varnosti in prehranskih standardov, ki so ena največjih pridobitev EU, ni del pogajanj. Tudi stran Evropske komisije, ki govori o TTIP na vprašanje, ali bo TTIP spremenil predpise EU o GSO, pravi: Ne. Osnovna zakonodaja o GSO ni del pogajanj.
A zdaj so se z objavo nekaj korespondence med vpletenimi in razkritjem vsebine sporazuma CETA, pojavili resni dvomi o resničnosti takšnih izjav. CETA jasno omenja dvig trgovinskih ovir za žita nove generacije in številni menijo, da bo določilom tega sporazuma sledil tudi TTIP.
Uradno TTIP "poenostavlja postopke in izboljšuje skupno prepoznavanje primerljivih standardov, ne gre pa za postavljanje nove zakonodaje v EU ali ZDA". Vendar pa je po tej razlagi vprašljivo, zakaj bi sploh potrebovali TTIP, zato večina ne verjame, da bo vpliv res tako majhen.
Medtem se biotehnološka podjetja trudijo z novim izrazoslovjem, ki bi odvrnilo pozornost javnosti od osovraženega izraza GSO. Prav tako pa želijo, da pravila, ki veljajo za GSO, ne bi več veljala za novejše tehnike žlahtnjenja in bioinženiringa živih organizmov, ki so jih razvili v zadnjih letih.
Evropska komisija se s temi tehnikami ukvarja še sedem let, a zaenkrat enotnega stališča še nima, se pa stopnjuje pritisk podjetij, ki računajo, da bi lahko zdaj ti organizmi doživeli komercialni uspeh v Evropi, ki je jasno zavrnila GSO.
Medtem se je okoli 30 organizacij podpisalo pod pismo pristojnemu komisarju, od katerega zahtevajo, da tudi organizmi, modificirani z najnovejšimi tehnikami, padejo pod regulacijo pravil o GSO. Zahtevale so tudi izvzetje teh organizmov iz trgovinskih sporazumov.
Razkrita korespondenca zdaj odkriva, kako je ametiška zbornica za trgovanje s semeni evropske TTIP pogajalce neumorno vabila na sestanke. Do sestanka je dejansko prišlo, nasproti evropskim pogajalcem pa so večinoma sedeli predstavniki gigantov Monsanto, Syngenta, Bayer, BASF, Limagrain in Du Pont/Pioneer. S tem se je prvič jasno pokazalo, da na drugi strani ne lobirajo le ameriška podjetja, ampak tudi evropska.
Glede na to, da iz korespondence evropske strani ni razvidno, da so ideje podjetij zavrnili, številni pričakujejo nova pojasnila Evropske komisije, narašča pa mnenje, da predpisi s področja varnosti hrane v TTIP sicer ne bodo uradno spremenjeni, bo pa implementacija, omejena z določili TTIP, omogočala prihodnje drugačne interpretacije in spremembe.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.