Tudi GZS znižal napoved rasti BDP, pričakujejo 3,1-odstotno inflacijo

V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno. V zbornici imajo tako za naslednji dve leti malenkost nižja pričakovanja od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji.

Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize.

V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega.

Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka.

V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji. Ti so se v zasebnem sektorju med 2020 in 2025 okrepili za skoraj 44 odstotkov, kar je za skoraj enkrat več od 23-odstotne rasti v celotni EU in peta najvišja absolutna rast stroškov med članicami unije.

Rast stroškov dela in prepočasen dvig produktivnosti slabšata cenovno konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in pri tem izpostavil dvig minimalne plače in uvedbo obveznega zimskega regresa.

Vse to bo po oceni GZS predvidoma še bolj kot učinki vojne šibilo izvoz in zaviralo okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka.

Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem.

Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač ter pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev.

Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oz. 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oz. 2,5-odstotna.

Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. V analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja.

Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po Ivančevih besedah po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili. Za zdaj sicer po oceni zbornice ne kaže, da bo potreben tako močan poseg države kot v letih 2022 in 2023.

Ugotovitve in opozorila spomladanske napovedi GZS je komentirala tudi generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal. Vnovič je tako opozorila, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih nazadovalo po vseh ključnih kazalnikih.

"Prav zaradi teh negativnih razmer in trendov je pomembno, da v Sloveniji čim prej dobimo operativno, stabilno in razvojno naravnano vlado. Ta bo morala čim prej pripraviti celovit sveženj sprememb in ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja," je povedala.

Prvi korak v smeri razbremenitve gospodarstva po njenih besedah predstavlja predlagani interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok, vendar pa bo za preobrat v gospodarstvu oz. za njegov resen razvoj treba storiti bistveno več.

Omenila je resno sistemsko in celovito davčno reformo ter ukrepe za prehod iz nizkoinvesticijske rasti v visoko inovacijsko-investicijsko konvergenco s povprečjem EU. Od nove vlade pričakuje, da že v prvem letu mandata, tudi ob upoštevanju predlogov GZS, pripravi širši nacionalni načrt za razvoj slovenskega gospodarstva. "Na svetovno okolje težko vplivamo, marsikaj pa s trezno in premišljeno politiko lahko naredimo doma," je še povedala Nahtigal.