Tudi uradno konec SCT-ja

Kot je razvidno iz sklepa o ustavitvi prisilne poravnave in začetku stečaja, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), se bodo terjatve, ki so bile pravočasno prijavljene v postopku prisilne poravnave, kot pravočasne upoštevale v stečajnem postopku in se bodo povečale za zamudne obresti za čas od dneva začetka postopka prisilne poravnave do dneva začetka stečajnega postopka.

Glede na oklic o začetku postopka stečaja lahko upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih; zadnji dan roka za prijavo je 15. september.

Sodišče je stečaj začelo, ker je SCT umaknil predlog za začetek prisilne poravnave. Družba se je za to potezo, ki v primeru, da ni zagotovljena plačilna sposobnost, pomeni stečaj, odločila potem, ko so se neuspešno končali pogovori o lastniškem vstopu Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) in na koncu – tik pred torkovim narokom o ugovorih zoper prisilno poravnavo, na katerem bi moral dokazati, da ima denar za plače in poslovanje – z avstrijskim Strabagom.

Stečaj SCT bo po ocenah Leona Benigar Tošiča dolgotrajen, in sicer zaradi obsega stečajne mase, števila upnikov, sporov, v katere je družba že vključena, in sporov v povezavi s stečajnim postopkom, kot so izpodbijanje pravnih dejanj in odškodninski zahtevki zoper upravo.

Kolikšna je stečajna masa, še ni znano. SCT je v prvotnem načrtu finančnega prestrukturiranja, objavljenem januarja letos ob začetku prisilne poravnave, obseg stečajne mase glede na podatke s konca septembra lani ocenil na slabih 155 milijonov evrov, stečaj pa bi trajal vsaj pet let. Navadni upniki bi bili po takratni oceni vodstva SCT poplačani nekaj več kot 24-odstotno.

Nekdaj največje slovensko gradbeno podjetje SCT je med letoma 2006 in 2009 letno ustvarilo od 320 do 530 milijonov evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček se je gibal od nekaj manj kot 10.000 evrov do dobrih sedem milijonov evrov (leta 2008). Lani je imela družba 235 milijonov evrov prihodkov od prodaje in več kot 90 milijonov evrov izgube.

Število zaposlenih se je z 2500 leta 2004 zniževalo in leta 2009 padlo pod 1000. Po navedbah družbe je bilo v obdobju pred začetkom stečaja zaposlenih 760 ljudi.