Evropski komisar za širitev Olli Rehn pa je poudaril, da v primeru začetka pristopnih pogajanj s Turčijo ne obstaja "načrt B" oziroma nikakršna alternativa polnopravnemu članstvu Turčije v EU. Bolkestein je opozoril, da bi Evropa do konca stoletja lahko postala pretežno muslimanska. V primeru pozitivne odločitve voditeljev članic EU o začetku pristopnih pogajanj na decembrskem vrhu v Bruslju bi bil namreč po njegovem mnenju lahko proces približevanja Turčije EU precej krajši od 15 let, kot predvidevajo mnogi.
Bolkestein, ki se je kot komisar za notranji trg dolgo boril proti zahtevam Turčije za pridružitev evropski povezavi, je dejal, da mnogi evropski voditelji nasprotujejo turškemu članstvu v EU, vendar postopka pridruževanja ne znajo ustaviti. "Če bi komisija in voditelji članic EU tajno glasovali o vstopu Turčije v EU, bi se za izrekla zgolj manjšina," je dejal Frits Bolkestein. Po njegovih besedah namreč Turčijo podpirata zgolj Velika Britanija in nemški kancler Gerhard Schroeder, ki potrebuje glasove številne turške skupnosti v Nemčiji.
Rehn pa je ob tem poudaril, da začetek pristopnih pogajanj s Turčijo pomeni, da bo Turčija enkrat v prihodnosti, če bo izpolnila zahtevane pogoje, dejansko postala članica EU. Evropski komisar za širitev tako zavrača "načrt B" oziroma možnost, da bi Turčija postala "privilegirana partnerica" unije, kot predlagata del francoske politike in nemška konservativna opozicija.
Približevanje Turčije EU bo po besedah komisarja za širitev dolg in naporen proces, za katerega nihče ne more z gotovostjo trditi, da se bo končal uspešno. Začne se lahko v prihodnjem letu, je menil Rehn, ki je ob tem poudaril, da naj bi Ankara do aprila 2005 sprejela nove reforme na področju pravosodja in kazenskega prava. Tako bomo takrat že vedeli, ali je Turčija izpolnila svoje dolžnosti oziroma spoštovala politična in pravna merila EU. "Če bo Turčiji uspelo uskladiti evropske vrednote z islamom, bo to izjemen uspeh. To bo pozitiven signal za ves muslimanski svet," je sklenil Olli Rehn.
Francoski predsednik Jacques Chirac je ob tem izpostavil tri stvari, ki so po njegovem mnenju pomembne na poti Turčije v EU: prvič, če pogajanja propadejo, se bo Turčija morala zadovoljiti z manj; drugič, tudi če bodo pogajanja uspešna, imajo Francozi še vedno možnost, da vstop Turčije v EU zavrnejo na referendumu; in tretjič, pogajanja naj se ne bi začela prej kot v drugi polovici leta 2005. Chirac bi namreč rad zagotovil, da vprašanje Turčije ne bi vplivalo na izid referenduma o evropski ustavni pogodbi, ki naj bi ga v Franciji izvedli junija 2005.
Italijanski zunanji minister Gianfranco Fini pa je potrdil, da bo Italija 17. decembra v Bruslju podprla začetek pristopnih pogajanj s Turčijo. Če bi o datumu odločala Italija, bi se pogajanja začela že leta 2005, je dejal Fini, vendar je ob tem opozoril, da Turčija članica EU najverjetneje ne bo postala pred letom 2014.
