'Turisti domov!' Izseljevanje domačinov ali skupna pot?

Množični turizem po globalni epidemiji ruši rekorde. Ljudje želijo potovati, po drugi strani pa prebivalci v mestih kričijo: 'Ne želimo več rasti'. Uničevanje naravnih biserov, prekomerna obremenitev okolja in nižanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva se velikokrat kažejo tudi v obliki stanovanjske stiske, prometnih kolapsov in nasploh višjih življenjskih stroškov. 

A turizem je resna industrija, ki prinaša tudi številna delovna mesta in predvsem finančno dobrobit lokalnega prebivalstva. Evropska turistična industrija naj bi leta 2025 k BDP EU prispevala skoraj 1,9 bilijona evrov, kar predstavlja približno 10,5 %. Turizem prinaša več kot 23 milijonov delovnih mest po vsej EU. Leto 2025 je bilo še eno rekordno leto za turizem EU, saj je bilo v turističnih namestitvenih obratih po vsej EU zabeleženih skoraj 3,1 milijarde nočitev. Največ nočitev, 61,7 % vseh nočitev v EU, je bilo zabeleženih v štirih državah EU: Španiji (513,6 milijona), Italiji (476,9 milijona), Franciji (471,7 milijona) in Nemčiji (442,1 milijona), kažejo podatki Eurostata.

To vprašanje so si postavili na konferenci o prihodnosti mest Urban Future, ki jo je tokrat gostila slovenska prestolnica. Ker je Španija turistično pri vrhu lestvice najbolj turistično obremenjenih držav v EU, kjer je ta tema še posebej pereča, je o tem spregovoril Héctor Coronel, direktor turizma v mestnem svetu Madrida, ki se osredotoča na promocijo Madrida kot edinstvene in trajnostne destinacije.

Kako to, da v delu Španije vlada takšno nezadovoljstvo s turisti, čeprav ti polnijo tudi denarnice, in kako to nasloviti? Kot meni Coronel, se morajo različni deli Španije veliko bolj osredotočiti na urbani razvoj: "Na primer v krajih, kot je Barcelona, ali Malaga, morajo načrtovati ne le v smislu obsega turizma, ampak seveda urbanega razvoja. Ta mesta, ki so turistično tako zelo zrasla v tako kratkem času so tudi zelo primerni in privlačni kraji za življenje. Tako si vsi želijo tja." Po pandemiji potujemo več, Španija je zelo varna in hkrati zelo privlačna destinacija. In ti specifični kraji, ki tako zelo trpijo zaradi masovnega turizma, so kraji, ki so zelo dobro povezani z zračnimi linijami. So pa tudi priljubljena destinacija za križarjenja. Takšen turizem še posebej vpliva na destinacije, kot so Majorka, Barcelona, Malaga in Tenerife, pojasnjuje.

In kje vidi možne rešitve? "Razmisliti moramo o tem, kako bi te destinacije lahko upravljale vse različne vrste turizma. Če želite zmanjšati ali nadzorovati število turistov, je na voljo veliko možnosti. Torej ne le mestna taksa, ker ne verjamem, da ta zmanjša turizem, ampak lahko začnete tako, da recimo število letov na destinacijo prilagodite zmogljivosti mesta. Obala trpi, ker je sezona skoncentrirana v zelo kratkem času. Zato bi bilo treba delati na strategiji za privabljanje turistov izven rednih sezon. Kazalniki, kot je indeks turističnega pritiska, nam lahko pomagajo razumeti, kakšna je zgornja meja te rasti v smislu turizma. Ker seveda razvijamo mesto, a hkrati ne želimo, da domačini ne morejo živeti v lastnem mestu. To je slabo za mesto in za turizem."

V Madridu so se, kot pripoveduje, v zadnjih letih odločili za pristop selitve' turistov po španski prestolnici, s čimer želijo razporediti turiste in razbremeniti najbolj oblegane točke. To je namreč eden izmed glavnih težav turistično obleganih mest. Turisti se osredotočijo na fotogenične in zgodovinske predele mesta, pri čemer izpustijo številne priložnosti za spoznavanje mesta v drugi, manj znani podobi. 

Madrid ni le kraljeva palača, niso le muzeji. Turistom z novim pristopom, ki so ga poimenovali decentralizacijski načrt' sporočajo, da je pravi Madrid na ulicah. Tako turiste nagovarjajo s slogani: "Če misliš, da je v Madridu umetnost samo v muzejih, ti manjka še veliko ulic. Če misliš, da je v Madridu samo ena palača, ti manjka še veliko ulic. Če misliš, da si v Madridu že vse videl, ti manjka še veliko ulic." Fraza "Te faltan calles", ki dobesedno pomeni "manjkajo ti ulice", obiskovalcem sporoča, da imajo še veliko drugih možnosti za raziskovanje tega zgodovinskega mesta. 

Znamenitosti in spomeniki so večinoma v središču mesta in tu ni veliko maneverskega prostora: "Toda kar zadeva dejavnosti in kulturne aktivnosti, na tem področju pa imamo odgovornost in priložnost za širitev, saj imamo v Madridu 21 okrožij in lahko na primer odpremo javne prostore za te dejavnosti. Tako da pri kulturnih in športnih dejavnostih lahko namesto tega, da jih omogočamo v središču mesta, organizatorje spodbudimo ali povabimo, naj se premaknejo iz središča. Tako lahko nato spoznamo še druge okraje v Madridu," ponazarja.

"Najprej pa se moramo glede decentralizacijskega načrta uskladiti s prebivalstvom, z Madridom, z Madridčani. Ta cikel je ključnega pomena za mesto. Madrid želimo v prvi vrsti narediti za najboljše mesto za življenje za ljudi iz Madrida. Če se tega ne držimo, če prebivalstvo ne bo zadovoljno, ne bomo mogli pritegniti več naložb. In obiskovalci bodo to seveda opazili," poudarja. A v Madridu si resnično želimo turizma in ga tudi potrebujemo, izpostavlja, saj, kot navrže, kar 12 % lokalnega gospodarstva, BDP-ja, neposredno izvira iz turizma: "Torej ga potrebujemo in prebivalcem moramo pojasniti, kakšne koristi imajo od turističnega obiska."

 Nagovarjati morajo tudi domačine in domače turiste, poudarja: "To nam bo pomagalo razbremeniti turizem, ker mednarodni turisti še vedno želijo iti v kraljevo palačo, katedralo in središče mesta. Pripravili smo strategijo novega urbanega razvoja na vseh območjih okoli mesta. Širimo mesto in v nekaj letih lahko dosežemo 10 milijonov prebivalcev. Zato moramo tudi na naši strani v turizmu začeti razmišljati o prihodnosti Madrida in o tem, kako lahko mesto v prihodnosti naredimo privlačno. Da bi bil Madrid mesto za življenje."

Podoben pogled imajo tudi na Dunaju. Kjer so prepričani, da so lahko z življenjem v mestu hkrati zadovoljni tako prebivalci kot turisti, pove Katharina Höftberger, vodja ekipe za urbani razvoj pri Urban Innovation Vienna, agenciji za trajnostni in inovativni razvoj Mesta Dunaj. Kot pravi, Dunajčani še vedno dobro sprejemajo turiste: "Na Dunaju imamo še vedno precej podporno prebivalstvo. Devet od desetih Dunajčanov ima namreč še vedno pozitiven pogled na turizem."

A čeprav je situacija na Dunaju precej dobra, moramo še vedno delati na tem, saj vidimo, da je izziv prekomernega turizma vse večja težava po vsem svetu, poudarja: "Zato je pomembno, da se tega lotimo ne le zato, ker turizem raste, ampak seveda tudi zato, ker gre tudi za percepcijo, kako in zakaj ljudje dojemajo, da turizem negativno vpliva na njihovo življenje. Seveda pa ne gre vedno samo za percepcijo. Na Dunaju je december, ko potekajo adventni sejmi, mesec z največ nočitvami. V mesto pride veliko ljudi in mesto postane zelo natrpano. Javni prevoz postane zelo nabito poln. Zato se moramo o teh izzivih tudi pogovarjati in jih reševati. In na koncu seveda obstaja več načinov, kako se spopadamo s tem."

Tu, kot izpostavlja, v ospredje postavljajo urbane inovacije: "V preteklem letu smo tako veliko govorili o urejanju prostorov in o tem, kako lahko po vsem mestu ustvarimo kraje, ki so privlačni za turiste in obiskovalce. Kako torej lahko ustvarimo prostor, kjer se oboji srečajo in kjer se vsi počutijo udobno? In ne gre samo za to, da je prostor privlačen, ampak tudi za to, da imamo veliko takšnih prostorov. Torej, da nekoliko prerazporedimo turizem v mestu in poskušamo zmanjšati to gostoto na eni točki, jo diverzificirati in jo prenesti na različne kraje."

Tako lahko pripeljemo turizem tudi na območja, kjer ima dejansko lahko pozitiven vpliv, pravi. Kot našteva, gre lahko za podpiranje kulturnih ustanov v soseskah z denarjem od vstopnic turistov ali pa recimo preživetje kavarne, ki morda ne bi mogla ustvariti dovolj prometa samo od prebivalcev soseske: "In če nam uspe prinesti te koristi v soseske ter jih narediti vidne in razumljive ljudem, potem mislim, da lahko hkrati spremenimo dojemanje, pa tudi izboljšamo situacijo glede obremenjenosti mesta s turisti."

Vendar pa so v tem zgodovinskem mestu še vedno kraji z veliko gnečo, kar kdaj jezi prebivalce teh okrožij. Kako se soočajo s tem? "Seveda si želimo, da prebivalci prvega okrožja ostanejo prebivalci prvega okrožja, in vemo, da je to včasih zanje izziv. Tu pridemo do vprašanja sezonskosti. Torej gre tudi za vprašanje, kako lahko turizem razporedimo skozi čas. Pomembna je tudi koordinacija večjih dogodkov, da ne potekaj vsi ob istem času. Obiskovalce pa aktivno privabljamo tudi v druge dele mesta, saj imamo tako lepo mesto, ki je zelo raznoliko, ima veliko različnih lokalnih središč, čudovite tržnice, na primer, manjše muzeje po vsem mestu, manjše kulturne ustanove, ki bi resnično lahko imele koristi od obiskovalcev."

Kot ponazori, je dunajska turistična organizacija v eni izmed kampanj spodbujala obiskovalce, naj obiščejo tipične dunajske soseske, gredo na tržnice, v tamkajšnje tipične kavarne in se nekoliko odmaknejo iz najbolj obleganega okrožja: "Seveda je jasno, da tisti, ki na Dunaj pridejo prvič, želijo videti najbolj priljubljene znamenitosti. Imamo pa zelo velik delež ljudi, obiskovalcev, ki se vračajo, in te lahko nagovorimo ter rečemo, hej, zdaj ste videli turistični Dunaj, zdaj pa poglejte še druge kraje, doživite avtentično mestno življenje."

Tako so prišli do situacije, ko so v avstrijski prestolnici srečni tako obiskovalci kot prebivalci mesta: "To je situacija, ki jo imamo danes na Dunaju, kjer večina ljudi podpira turizem in kjer je večina turistov zadovoljna. Zagotoviti pa moramo, da ostanemo v tem tako imenovanem optimalnem ravnovesju, kjer so oboji, obiskovalci in turisti, zadovoljni s situacijo."

Vizija, ki jo imajo, je ohraniti Dunaj primeren za življenje, kot dobro mesto za vse, ki tam živijo, in seveda tudi za vse, ki ga obiščejo, pripoveduje: "Zato je v središču naše vizije kakovost življenja, kakovost prostora in kakovost izkušenj tako za obiskovalce kot prebivalce mesta Dunaj. In cilj, ki smo ga oblikovali, je, da želimo ohraniti zlato sredino. Tako imamo zadovoljstvo prebivalcev, ki ga merimo mesečno, in pa zadovoljstvo obiskovalcev, ki ga pozorno spremljamo."

Dunaj je zadnjih 30 let spremljala nenehna rast prebivalstva, kar pomeni, da razvijajo številne nove soseske, pri čemer poudarja potencial odpiranja tipičnih turističnih objektov tudi za lokalne prebivalce: "Denimo odprtje hotelske avle za skupne aktivnosti, delavnice, jogo. Nekateri hoteli odprejo svoje strešne terase za jutranjo jogo. In potem dobite mešanico ljudi na enem mestu. Na eni strani turiste, z njimi pa tudi domačine in tako ustvarite prostor izmenjave, kar je lahko precej zanimivo. Turizem je namreč lahko obogatitev tudi na kulturni in medosebni ravni, saj tako spoznate ljudi iz druge države." Turizem ima tako veliko pozitivnih plati, na katerih moramo delati in poudariti te pozitivne učinke ter jih narediti dostopne ljudem, pravi: "Hkrati pa moramo seveda ublažiti in se izogniti negativnim učinkom."

In o tem razmišljajo že od samega začetka. "Želimo oblikovati prostore, ki so urbane dnevne sobe, kot je središče Ljubljane. Prav tako si želimo prizadevati za trajnostnost pri zasnovi, kar pomeni, da vas prostor vabi k trajnostnemu ravnanju. Na primer, z zagotavljanjem odličnega javnega prevoza in odlične povezave med letališčem in mestnim središčem. Da je lažje potovati z javnim prevozom kot z avtomobilom. To je trajnostnost pri zasnovi, saj se boste tako raje odločili za javni prevoz." Tudi družbena infrastruktura, kot so knjižnice ali muzeji, je odlično orodje za gradnjo skupnosti v prostoru. A ko govorimo o odličnih prostorih za turiste in prebivalce, moramo govoriti tudi o upravljanju, poudarja: "Najprej mora obstajati strateška uskladitev med urbanističnim načrtovanjem in razvojem turizma. Prostore moramo razvijati sodelovalno. Vključiti moramo vse, povabiti prebivalce, lastnike trgovin, župane, vse vpletene v proces ustvarjanja prostora."