Pomoč turizmu: enkratna pomoč in povečanje temeljnega dohodka

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je danes po seji Strokovnega sveta za turizem predstavil ukrepe interventnega zakona za turizem ter Načrt za okrevanje in odpornost na področju gospodarskega razvoja in tehnologije, v okviru katerega lahko gospodarstvo računa na 427 milijonov evrov nepovratnih ter 495 milijonov evrov povratnih sredstev.

Slovensko gospodarstvo lahko po njegovih besedah letos računa na dodatno kohezijsko pomoč ministrstva iz naslova pobude React EU, in sicer v višini 100 milijonov evrov, v okviru katerega je kar 50 milijonov evrov namenjenih ravno pomoči turizmu. 

Zakon o interventnih ukrepih za turizem bi lahko vlada obravnavala prihodnji mesec, prinaša pa predvsem pomoč za industrijo srečanj. Država bi utegnila s tem povrniti do 80 odstotkov organizacijskih stroškov prireditev v drugi polovici letošnjega leta, katerih zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe ne bo mogoče izvesti ali pa se jih bo udeležilo polovico manj udeležencev, kot bi se jih sicer. 

Podjetjem in samozaposlenim, ki so v lanskem letu zabeležili več kot 70-odstotni upad prihodkov, bi z zakonom pripadala enkratna pomoč za zagon poslovanja, in sicer največ do 100.000 evrov za podjetja in 4800 evrov za samozaposlene. Do pomoči bi bila upravičena tudi podjetja z upadom prihodkov med 50 in 70 odstotki. Dobili bi do 30.000 evrov enkratne denarne pomoči. Samozaposleni z enakim deležem upada pa bi lahko računali do 1800 evrov pomoči, so sporočili z gospodarskega ministrstva. 

Višji temeljni dohodek, sprememba pogojev glede unovčevanja turističnih bonov 

Z zakonom bi ministrstvo prilagodilo obstoječe ukrepe, ki veljajo še za področje turizma. Tako bi se mesečni temeljni dohodek povečal na 1250 evrov za posameznike z upadom prihodkov med 50 in 70 odstotki ter na 1500 evrov za posameznike, ki so se jim prihodki zmanjšali za več kot 70 odstotkov, še sporočajo s pristojnega ministrstva. 

Spremenili bi tudi pogoje, ki jih morajo ponudniki turističnih namestitev izpolnjevati, da lahko slovenski državljani pri njih unovčijo turistične bone. "Tu gre ministrstvo na roko predvsem tistim, ki so zaradi vladnih ukrepov svoje nastanitvene obrate zaprli," pravijo na gospodarskem ministrstvu. Državni sekretar je napovedal še črtanje omejitve najvišje pomoči podjetjem na zaposlenega, kjer se ministrstvo približuje upravičencem z visokimi fiksnimi stroški in manjšim številom zaposlenih. 

Zajc je napovedal spodbujanje investicij za ustvarjanje višje dodane vrednosti produktov in storitev, povišanje dodane vrednosti na zaposlenega ter na višanje izvoza. "Spodbujali bomo investicije na ožjem področju raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti, lesarstva, digitalizacije, kot tudi splošne investicije ter investicije v turizmu," je dejal. 

Deležniki v turizmu pozdravljajo pripravo interventnega zakona

Deležniki v turizmu pozdravljajo odločitev ministrstva, da na pomoč priskoči z interventnim zakonom. Konkretnih predlaganih ukrepov zaenkrat še ne želijo komentirati, saj osnutka zakona še niso prejeli, prav tako se lahko v postopku medresorske obravnave še marsikaj spremeni.

"Interventni zakon za turizem je bil naš prvotni predlog že kar nekaj časa. Veseli smo, da smo bili uslišani, saj smo mnenja, da je panogo, ki je utrpela največji negativni vpliv te krize in ki ji je od nastopa epidemije že sedem mesecev in pol prepovedano poslovati, treba obravnavati posebej," je dejal predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

Da si je turistična panoga že dalj časa prizadevala za interventni zakon, je spomnil tudi direktor Zavoda - Kongresnoturistični urad Miha Kovačič. "Če pomagaš gospodarstvu z 10- ali 20-odstotnim izpadom prihodkov, moraš gospodarstvu s 50-, 70- ali 80-odstotni izpad pomagati drugače ali dodatno," je poudaril. Protikoronski zakoni so turističnemu sektorju sicer pomagali, a premalo.

Gospodarsko ministrstvo je po njegovi oceni sedaj uvidelo, da protikoronski zakoni ne morejo nadomestiti izpada, ki ga je utrpel turizem. "Število brezposelnih s področja turizma se drastično povečuje, prav tako število podjetij, ki se zapirajo," je dejal. Je pa, kot je spomnil, to šele predlog gospodarskega ministrstva, ki pa mora še skozi vladno in parlamentarno proceduro.

Kovačič je načeloma pozdravil idejo poroštvene sheme za organizatorje dogodkov, v okviru katere bi organizatorjem kongresov, koncertov, sejmov in drugih dogodkov v primeru odpovedi zaradi epidemiološkega stanja država povrnila velik del stroškov. Organizatorji namreč morajo dogodke pripraviti več mesecev vnaprej, trenutno pa so zaradi negotovosti pri tem zadržani.

A najprej morajo podjetja preživeti, je spomnil Kovačič in dodal, da en ukrep ne bo dovolj, situacijo je treba reševati celostno. Tako bodo nujni tudi ukrepi, kot so podaljšanje čakanja na delo, subvencioniranje fiksnih stroškov in pomoč za ponovni zagon.