Razumevanje finančnih zahtev, zaznava potreb po finančnih sredstvih, poznavanje virov in oblik financiranja ter pripravljenost za tveganje v smislu visokih donosov, lahko v bodoče napoveduje prevlado nad nazadnjaškim in tradicionalnim financiranjem slovenskih podjetij. Tu se izmed vseh virov in oblik financiranja, čedalje bolj uveljavlja t.i. tvegani kapital.
Skupno podjetnikom je, da si izmišljajo “genialne” poslovne ideje, za realizacijo le-teh pa nujno potrebujejo finančna sredstva. Imajo dobro poslovno idejo, trg in ljudi, ne pa tudi denarja za realizacijo. Problem pred katerim se znajdejo podjetniki v takšnem položaju, je mnogo razsežnejši in ni omejen zgolj na vprašanje, kako do denarja. Financiranje poslovne ideje ali obstoječega posla ima mnogo bolj pomembno, aktivno vlogo. Ne gre le za to, da ob določeni poslovni ideji z ustrezno proizvodnjo, trgom in ekipo ter nenazadnje tudi z željo po uspehu posel izpeljemo. Pogosto imamo vse omenjeno, pa denarja za financiranje posla ni od nikoder.
Mnogo pomembneje za tiste, ki bi radi izkoristili svojo poslovno priložnost je, da dobro razumejo svoje finančne zahteve in da potrebo po kapitalu tudi zaznajo. In to je tisto, kar narekuje dober izbor finančnih sredstev. V splošnem je vir financiranja v veliki meri določen s tem koliko sredstev potrebuje podjetnik in kdaj jih potrebuje, ali jih potrebuje pred začetnim obdobjem, v začetnem obdobju ali pozneje ter kakšna sredstva so mu pri tem na voljo: dolžniška (zadolževanje pri fizičnih osebah – družina, prijatelji ali pravnih osebah - banke) ali lastniška sredstva (lastni vir – prihranki ali sovlaganje: delnice, kapitalski deleži). Pri financiranju je dobro vedeti tudi to, da podjetje v zgodnejših fazah za svojo rast nujno potrebuje kapital. Vendar hitreje ko raste, bolj se “apetiti” po svežih, dodatnih finančnih sredstvih veča. Hkrati se je potrebno tudi zavedati, da vse oblike in viri finančnih sredstev niso primerni za financiranje v vseh fazah rasti podjetja.
Vendar pa ne velja obupati. Danes imajo podjetniki za financiranje svoje poslovne ideje in rasti podjetja obilico možnosti. S tem jim je prihranjena marsikatera odvečna in težavno pot do zelo pomembnih in potrebnih finančnih sredstev. Kot ena izmed možnosti se danes pojavlja tudi tvegani kapital. Gre za lastniški vir financiranja, ki investitorjem na eni strani zagotavlja določen lastniški delež, na drugi strani pa predstavlja zelo ustrezen vir finančnih sredstev za financiranje podjetniških poslovnih priložnosti. Je poseben vir kapitala, ki ga štejemo med trajni (dolgoročni) kapital. Tvegani kapital se od ostalih oblik razlikuje predvsem po: pravno-organizacijskih oblikah v katerih tvegani kapital nastopa (t.j. v obliki naložb skladov tveganega kapitala ali zasebnih naložb bogatih posameznikov – poslovnih angelov), po dolgoročnosti in hkrati po potrpežljivosti investitorjev naložb (povprečna doba naložbe 8,23 let) in po svoji aktivni vlogi, saj nudi pomoč podjetnikom tudi pri upravljanju. Tvegani kapital tako lahko nadomešča ali pa dopolnjuje bančni kapital, druge zasebne naložbe pravnih ali fizičnih oseb in tudi državne podpore pri nastajanju novih proizvodov, uvajanju novih tehnologij, visoke tehnologije in nastajanju nove zaposlenosti. Tvegani kapital tako postaja eden čedalje bolj zanimivih virov financiranja za podjetnike ter mala in srednje velika inovativna podjetja. Zato je nanj v bodoče še kako računati.
Kakšna je trenutna ponudba tveganega kapitala v Sloveniji? Trenuten naložbeni potencial šestih skladov tveganega kapitala (in dva v ustanavljanju) znaša, ocenjujem, približno 64 milijonov dolarjev. Ob predvidevanju, da v razvitih državah tovrstne naložbe dosegajo okoli odstotek BDP, bi moralo biti v Sloveniji teh naložb za okoli 200 milijonov dolarjev. Navedeno priča, da je za razvoj panoge tveganega kapitala v Sloveniji še kar nekaj prostora. Hkrati velja omeniti tudi to, da je v letu 2001 Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) k življenju znova obudil sekcijo slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA), k ustanovitvi katere so bili povabljeni vsi slovenski skladi tveganega kapitala. SLEVCA je organizirana neprofitno kot smostojna sekcija v okviru PCMG. Cilje sekcije je promocija formalnih skladov tveganega kapitala v Sloveniji. SLEVCA želi tako po eni strani spodbujati podjetja k večjemu zanimanju za tvegani kapital in hkrati le-tem tudi pomagati pri iskanju tovrstnih finančnih sredstev. V letu 2001 pa je bil pod okriljem PCMG in revije Podjetnik organiziran tudi Klub poslovnih angelov, ki prav tako kot SLEVCA deluje kot neprofitna ustanova. Cilj navedenega Kluba je soočiti tako ponudbo kot povpraševanje, zgolj na področju zasebnih, individualnih naložb tveganega kapitala.
Naslednjič: Kje do denarja v Sloveniji?
