Tveganja izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes predstavil jesensko napoved gospodarskih gibanj 2010, ki za letos predvideva 0,9-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP).

Kot so pričakovali že spomladi, prihajajo spodbude za krepitev gospodarske aktivnosti v Sloveniji v veliki meri iz mednarodnega okolja, "manjši popravek napovedi navzgor pa je posledica hitrejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah od pričakovane, kar ugodno vpliva na slovenske izvozno usmerjene dejavnosti," je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Visoka rast izvoza ob polletju (11 odstotkov) je poleg ugodnega mednarodnega okolja tudi odraz nizkih primerjalnih osnov oziroma globokih padcev v istem obdobju lani, zato pričakujejo, da se bo, zlasti v zadnjem četrtletju letos, ta rast že vidno umirila, v povprečju leta pa naj bi bila 7-odstotna. V povezavi s krepitvijo izvoznega povpraševanja bodo najvišjo rast dodane vrednosti dosegle predelovalne dejavnosti (7 odstotkov) ter dejavnost prometa, skladiščenja in zvez (5 odstotkov).

Skupna domača potrošnja letos še ne bo beležila rasti

Potrjujejo se tudi pomladanska pričakovanja Umarja glede ovir za hitrejšo gospodarsko rast, ki letos prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano s težavami v gradbeništvu, omejeno dostopnostjo do virov financiranja, plačilno nedisciplino in razmerami na trgu dela.

Skupna domača potrošnja letos tako še ne bo zaznala rasti. Po močnem lanskem znižanju bo letos sicer opaznejši le prispevek sprememb zalog k rasti BDP (1,1 odstotne točke).

Potrošnja gospodinjstev se bo ob zaostrenih razmerah na trgu dela tudi letos zmanjšala, in sicer za 0,5 odstotka.

V segmentu investicij v gradbeništvu na Umarju pričakujejo nadaljnje močno upadanje, tekoči podatki pa kažejo, da so težave v panogi še večje, kot so ocenjevali spomladi, še zlasti v stanovanjski gradnji in gradnji inženirskih objektov. Zaradi takšnih gibanj v gradbeništvu letos pričakujejo 3,5-odstotni padec, "čeprav investicije v opremo in stroje rastejo že od druge polovice lanskega leta, predvsem zaradi krepitve izvoza in povečevanja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih," je pojasnil Vasle.

Struktura letošnje gospodarske rasti, ki v veliki meri temelji na izvozu in naložbah v opremo in stroje vpliva tudi na krepitev uvoza, ki se bo letos povečal za 5,6 odstotka. Državna potrošnja bo letos realno višja za 0,7 odstotka. Njena struktura delno odraža makroekonomske razmere, saj najvišje stopnje rasti dosegajo izdatki za podpore socialne varnosti v naravi, močno pa se umirja rast izdatkov za materialne stroške. Po drugi strani pa še narašča število zaposlenih v nekaterih dejavnostih sektorja država, predvsem v povezavi z naraščajočimi potrebami in sprejetimi normativi na področju varstva otrok in oskrbe starejših.

Razmere na trgu dela se letos stabilizirajo

Tekoči podatki kažejo na močno umirjanje padca števila zaposlenih, ki pa bo v povprečju leta še vedno za 2,2 odstotka nižje kot lani. Pri tem bo zaradi okrepljene proizvodne aktivnosti v predelovalnih dejavnostih zmanjšanje zaposlenosti manjše, kot so predvidevali spomladi, večje pa bo predvsem v gradbeništvu in povezanih dejavnostih.

Število registrirano brezposelnih se bo v jesenskih mesecih letos predvidoma še povečalo in bo v povprečju leta znašalo okoli 101.000.

Zaradi večjega števila upokojitev in večjih odpuščanj začasno zaposlenih tujcev v gradbeništvu, ki se ne registrirajo med brezposelne, pa bo njihovo število nižje, kot so napovedali spomladi.

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti bo 10,7 odstotka, anketne pa 7,2 odstotka. Ob spremenjenih izhodiščih za pripravo projekcije plač bo nominalna rast plač v javnem sektorju po močnem povišanju v lanskem letu letos 0,8-odstotna, v zasebnem sektorju pa bo višja kot lani, in sicer 4,5-odstotna.

Kaj pa inflacija?

Inflacija, ki jo letos zaznamujejo povišanja cen energentov in trošarin, pri čemer so na uradu upoštevali tudi predvideni dvig trošarin na elektriko v zadnjem četrtletju, bo po pričakovanjih ob koncu leta dosegla 2,8 odstotka (povprečna 2,1 odstotka).

Pri cenah energentov in trošarinskih izdelkov prihaja tudi do največjega razhajanja med inflacijo v Sloveniji in evrskem območju, medtem ko pri kazalnikih osnovne inflacije ni odstopanj – ti so še naprej na nizki ravni in odražajo vpliv relativno šibkega domačega povpraševanja.

Gospodarska rast se bo pospešila

Ob oživljanju domače potrošnje in ohranitvi relativno močnega izvoznega povpraševanja se bo gospodarska rast v letu 2011 pospešila na 2,5 odstotka.

Po prevladujočih napovedih mednarodnih inštitucij se bo gospodarska rast v EU prihodnje leto upočasnila, zato bo nekoliko nižja tudi rast slovenskega izvoza (5,9 odstotka).

Ob razmeroma stabilnejših razmerah na trgu dela bo potrošnja gospodinjstev predvidoma 1-odstotna.

Po dveh letih močnega krčenja pričakujejo tudi rast aktivnosti v gradbeništvu, predvsem v segmentu gradnje nestanovanjskih stavb in infrastrukture (železnice), ter nadaljnjo krepitev investicij v stroje in opremo, tako da bo rast investicij v osnovna sredstva štiriodstotna.

Zaradi nadaljnje racionalizacije in varčevalnih ukrepov, ki jih narekuje poslabšana javnofinančna situacija, pa se bo v letu 2010 znižala državna potrošnja (‑0,8 odstotka).

Ob pričakovani nadaljnji krepitvi domačega in izvoznega povpraševanja se bo gospodarska rast v letu 2012 pospešila na 3,1 odstotka.

Osrednjo napoved Umarja spremljajo relativno velika tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja. "Glede na to, da rast spodbuja predvsem tuje povpraševanje, bi morebitno počasnejše okrevanje v naših gospodarskih partnericah od pričakovanega močno vplivalo tudi na aktivnost v Sloveniji," je še pojasnil Vasle.