UBS za dobre tri milijarde evrov kupila Credit Suisse

Sicer pa je švicarska vlada banki UBS kot del prevzema dala dobrih devet milijard evrov jamstva za morebitne izgube, je pojasnila finančna ministrica Karin Keller-Sutter. 

Po napovedih Bloomberga bo posel zagotovo vodil v precejšnje krčenje delovnih mest. Že pred petkom je bilo načrtovano, da bodo v Credit Suisse število zaposlenih zmanjšali za 9000, zdaj bo verjetno ukinjenih še precej več delovnih mest. Ob tem je predsednik UBS Colm Kelleher obljubil, da bodo bili "obzirni delodajalci", poroča Blick. "Obljubim, da bomo obzirni delodajalci, a moramo pred tem še narediti analizo stanja," je dejal direktor.

Sprva je UBS za nakup ponudila največ milijardo dolarjev. Po besedah poznavalcev naj bi bili šefi Credit Suisse nad to ponudbo "popolnoma zgroženi", piše "Handelzeitung". Z vidika CS je bila ta ponudba prenizka in bi preveč oškodovala delničarje – tako kot zaposlene, ki imajo interes v delniškem kapitalu banke. Nato so ponudbo zvišali na dve milijardi evrov, kasneje na končne tri milijarde evrov. 

Švicarske oblasti so sicer razmišljale tudi o nacionalizaciji Credit Suisse, če bi posel z UBS propadel. Če bi bil kratkoročni prevzem s strani UBS preveč zapleten, bi morala vskočiti država, da banka ne klecne.

Razprava se je sicer vlekla že od včeraj, za mizo pa so sedeli najvišji predstavniki švicarske centralne banke, Finme, CS in UBS. 

Kot je že v petek poročal Financial Times, je švicarska centralna banka, ki jo vodi Thomas Jordan, želela, da se banki "dogovorita o preprosti in nezapleteni rešitvi, preden se v ponedeljek odprejo finančni trgi".

Izredna združitev z UBS se je tako nakazovala že konec tedna, poroča blick.ch. Likvidnostna pomoč centralne banke v višini 50 milijard CHF (dobrih 50 milijard evrov), o kateri je bilo govora v sredo zvečer, je zagotovila le začasno olajšanje. Delnice Credit Suisse so nato že v petek znova precej izgubile na vrednosti. 

Da situacije ni mogoče enostavno ukrotiti, so pokazale tudi cene obveznic. Kljub podpori centralne banke so si komaj opomogle od najnižjih vrednosti. Na zelo visoki ravni so ostale tudi razvpite kreditne zamenjave, ki ščitijo pred neplačilom obveznice.

"Ena od razlag bi lahko bila, da je moral Credit Suisse deponirati visokokakovostna sredstva kot zavarovanje pri centralni banki, da bi pridobil potrebno likvidnost. To je spremenilo profil tveganja banke – postala je bolj tvegana. Nekateri imetniki obveznic so to morda opazili. Velik dvig likvidnosti ni bila dobra novica niti za bonitetne agencije. V petek je DBRS Morningstar, četrta največja bonitetna agencija na svetu, znižala bonitetno oceno Credit Suisse na 'BBB'," še navaja švicarski časnik. 

Toda ali je združitev z UBS sploh smiselna? Odgovor na to je zapleten, so za Blick dejali poznavalci, ki celo menijo, da bi popoln prevzem in integracija Credit Suisse težko delovala in bi lahko celo ogrozila UBS.

Največ težav naj bi imel oddelek investicijskega bančništva pri UBS. Kiana Abouhossein, znan bančni strokovnjak, tako meni, da bi bilo treba podjetje popolnoma likvidirati. Stroške ocenjuje na dobrih 30 milijard evrov. A kdo bi to plačal?

Alternative: prevelika politična tveganja?

Kakšne alternative so se banki še ponujale poleg združitve? Strokovnjaki menijo, da je bila ena izmed njih ta, da bi centralna banka še bolj podprla Credit Suisse in ob vzdrževanju likvidnosti tudi jamčila za vse vloge strank.

Ali pa da bi banko dodatno dokapitalizirali. To bi banki v težavah dalo čas za prestrukturiranje. 

Banka je sicer kljub vsej drami še vedno dobro kapitalizirana in ima tudi zadostno likvidnost. Švicarska komisija za nadzor finančnih trgov Finma je to potrdila prejšnji teden.

Zakaj je torej banka postala igrača za špekulante, ki bi s tako imenovano prodajo na kratko zbijali ceno? Zakaj je potem toliko vlagateljev dvignilo svoja sredstva?

"To je vprašanje, ki ima pravzaprav le eno logično razlago: stranke in delničarji so popolnoma izgubili zaupanje v banko in njene direktorje. Nihče več ni verjel, da sta izvršni direktor Ulrich Körner (60) in predsednik Axel Lehmann (64) zmožna banko pripeljati do uspeha," piše Blick. 

Razpad kredibilnosti se je po mnenju časnika začel pred leti. Toda lansko poletje je prišlo do točke preloma. Vodstvo je obljubilo korenite spremembe, nato pa za več mesecev izginilo – da bi oblikovali strategijo. A govorice so se začele širiti in stranke so že dvignile milijarde. Lehmann je stvari samo še poslabšal, ko je decembra zamolčal odlive in zato pristal v središču pozornosti regulatorjev. Še zadnji kanček kredibilnosti pa se je sesul, ko je morala banka po posredovanju ameriške komisije za vrednostne papirje preložiti objavo letnega poročila. 

V nevarnosti 10.000 delovnih mest

Ob združitvi z UBS bi sicer lahko delo izgubilo 10.000 zaposlenih, poroča tiskovna agencija Reuters. 

Strokovnjak za investicijsko bančništvo Andreas Ita je v intervjuju za NZZ am Sonntag zatrdil, da bi združitev CS z UBS "takoj ustvarila mir". Vendar pa bi se združitev po besedah Ite zgodila na škodo zaposlenih, ki jih čaka krčenje delovnih mest v obsegu, ki se ne bi zgodil, če bi bil kupec iz tujine. 

Združenje švicarskih bančnikov SBPV je medtem pozvalo k takojšnji ustanovitvi delovne skupine. Vključevati mora predstavnike delodajalca, odbora zaposlenih in združenj zaposlenih, pravijo. "Niti na tisoče predanih uslužbencev CS niti splošna javnost ne bi smela plačati za napake vodstva," pravi SBPV.

A krčenje delovnih mest bo, menijo poznavalci, neizbežno, saj se poslovna področja obeh bank zelo ujemajo. Credit Suisse sicer v Švici zaposluje okoli 17.000 ljudi. 

Kaj se je zgodilo z nekoč uspešno banko?

Za zmešnjavo, v kateri se je zdaj znašel 167-letni švicarski posojilodajalec, je mogoče kriviti niz škandalov v dolgih letih, menjave najvišjega vodstva, izgube v višini več milijard evrov in nespodbudno strategijo, poroča Reuters.

Razprodaja delnic Credit Suisse se je začela leta 2021, sprožile pa so jo izgube, povezane s propadom investicijskega sklada Archegos in Greensill Capital.

Januarja 2022 je nato Antonio Horta-Osorio odstopil s položaja predsednika zaradi kršitve covidnih pravil, le osem mesecev po tem, ko so ga najeli, da reši banko v težavah.

Julija istega leta je novi izvršni direktor in strokovnjak za prestrukturiranje Ulrich Koerner predstavil strateški pregled – vendar mu ni uspelo pridobiti zaupanja vlagateljev.

Neutemeljene govorice o morebitnem propadu banke lansko jesen so stranke pognale v beg.

Credit Suisse je nato februarja potrdila, da so stranke v četrtem četrtletju dvignile 110 milijard švicarskih frankov, medtem ko je banka utrpela največjo letno izgubo od finančne krize – v višini 7,29 milijarde švicarskih frankov. 

Delnice Credit Suisse so v zadnjih dvanajstih mesecih izgubile več kot 75 odstotkov svoje vrednosti.