Gospodarstvo

Udarec ugledu države ali pravica? Zakaj bi posojilojemalce v frankih obravnavali drugače?

Ljubljana, 31. 01. 2022 10.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
N.Š., K.K., STA, Katarina Matejčič
Komentarji
634

Volitve so blizu in neobhodno jih seveda spremljajo predvolilni bombončki. Je pa Slovenija zaradi enega od načrtovanih darilc tema v uglednih medijih, kot sta Financial Times in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Banke naj bi namreč morale za nazaj kompenzirati tečajna tveganja za posojila v švicarskih frankih, zaradi česar so bankirji seveda ogorčeni. Banke so ponovno poudarile, da je zakon škodljiv, neustaven in ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti, pripravljajo tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona.

Hipoteke, denominirane v švicarskih frankih, so bile v prvem desetletju novega stoletja hit v srednji in jugovzhodni Evropi. Nizke obresti v švicarskih frankih in fiksni obroki odplačevanja v lokalni valuti so se zdeli kot varna ideja, zaščitena s stabilnim menjalnim tečajem. Toda potem je prišla finančna kriza, stvari so se spremenile in milijoni posojilojemalcev so morali za svoja posojila v frankih odplačati veliko več, kot je bilo načrtovano. To je povzročilo razburjenje, ki se je selilo tudi na politični parket in celo na sodišča. 

Potem ko se je Hrvaška lani dogovorila z bankami, se je zdelo, da je problem zaključen povsod razen na Poljskem. Tam na obravnavo čaka na deset tisoče sodnih postopkov, 430.000 posojil v vrednosti 25 milijard evrov pa visi v zraku. Iz previdnosti morajo banke, kot je Commerzbank, vsako leto povečati svoje rezerve za milijone, poroča FAZ.

Analitike pa je presenetila obuditev teme pri nas. "Tri mesece pred volitvami poslanci razpravljajo o predlogu zakona, ki bi posojilojemalcem zagotavljal odškodnino za nazaj. Gre za vsa posojila v švicarskih frankih, sklenjena od sredine leta 2004 do konca leta 2010, ne glede na to, ali so bila odplačana ali pa so bila medtem pretvorjena v evre. Po podatkih centralne banke je bilo takrat v Sloveniji odobrenih posojil v frankih v višini 1,5 milijarde evrov, od tega jih je skoraj 300 milijonov evrov v knjigah še danes. Najbolj prizadeti so Unicredit in Intesa Sanpaolo iz Italije, ruska Sberbank, največja slovenska banka Nova ljubljanska banka ter dunajska Addiko Bank in Kärntner Sparkasse," ocenjujejo pri FAZ.

Kot izpostavljajo, je pri nas zaplet povezan z okoli 32.000 gospodinjstvi. Ker naj banke ob podpisu pogodbe komitentov ne bi dovolj dobro seznanile z valutnim tveganjem, bi se morale posledice pravično porazdeliti mednje in posojilojemalce. Banke bi morale nositi posledice spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov – in jih povrniti, če so bila posojila odplačana. 

Poslanci bodo zakon obravnavali v torek, glasovanje pa bo na vrsti v sredo. Kljub podpori na matičnem odboru pa se lahko zgodi, da glasov ne bo dovolj, saj vlada, in s tem predvidoma tudi koalicija, zakonu nasprotuje.

Švicarski franki pod povečevalnim steklom
Švicarski franki pod povečevalnim steklom FOTO: iStock

Banke: Če bo zakon sprejet, bomo vložili pobudo za oceno ustavnosti

Banke so znova posvarile pred potrditvijo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Ocenjujejo, da je škodljiv, neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti.

"Banke pripravljamo pobudo za oceno ustavnosti, pa tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona, saj je neizvedljiv," je na današnji novinarski konferenci Združenja bank Slovenije povedala izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska. Kot je dodal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je predlagani zakon sprevržen: "Najbolj absurdno bi bilo, če ga ustavno sodišče ne bi zadržalo, banke bi ga morale izvesti, nato pa bi ga ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo, od koga bi potem terjali denar in po kakšni obrestni meri?" Povedal je, da predlog zakona tudi ne opredeljuje finančnih posledic, po njegovih ocenah pa bi šle lahko "v stotine milijonov evrov". 

S tem se strinja tudi nasprotna stran, kreditojemalci, ki zakon podpirajo. "Na osnovi analize kreditov naših članov, ocenjujemo, da je dejansko oškodovanje v višini tam 480 do 500 milijonov evrov," pravi Matjaž Sušnik iz Združenja Frank, kjer dodajajo, da bo zakon končno izenačil kreditojemalce v švicarskih frankih in kreditojemalce v evrih in "odpravil nepoštene pogodbene pogoje, ki narekujejo, da tveganje prevzema le kreditojemalec, kar je po slovenskem in evropskem pravu nedopustno".

Direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo je tako danes ponovila, da želijo banke še enkrat opozoriti na škodljive posledice predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je v postopek vložil državni svet in o katerem bo DZ po potrditvi na matičnem odboru razpravljal v torek, odločal pa v sredo.

"Zakon retroaktivno posega v popolnoma zakonito sklenjene pogodbene odnose, kar ni škodljivo le za banke, temveč za celotno gospodarstvo, saj pomeni, da nobena pogodba v Sloveniji ni varna pred retroaktivnim posegom," je poudarila. Zakon bi pomenil tudi negiranje odločitev sodišč, saj je bilo od 250 tožb, ki so na sodiščih, v polovici primerov že odločeno, je dodala.

Predlagani zakon je operativno neizvedljiv, so opozorili predsedniki uprav nekaterih bank. Predvideva, da bi banke anekse h kreditnim pogodbam, sklenjenim med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, tudi za že odplačane kredite pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročile kreditojemalcu v 75 dneh. "Sprejetje zakona bi pomenilo resne težave," je ocenil predsednik uprave Addiko banke Andrej Andoljšek, ki je povedal, da je večina teh kreditov pri njih že poplačana.

"Podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranimo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov," je povedala članica uprave Nove KBM Sabina Župec Kranjc. V ZBS so ocenili, da podatkov lahko ni več za do 50 odstotkov teh pogodb. Izračuni so kompleksni, operativnega dela bi bilo ogromno, je dodala izvršna direktorica SKB banke Stojčevska.

Švicarski franki in evri na tehtnici
Švicarski franki in evri na tehtnici FOTO: Dreamstime

Predlog zakona finančnih posledic ne opredeljuje, po Brodnjakovi oceni pa bi šle v stotine milijonov evrov. Predlog določa, da se banki, če v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, odvzame licenco. "Potencialni odvzem licence tako grozi večini bank," je opozorila Župec Kranjčeva. To bi resno ogrozilo finančno stabilnost in povzročilo nepredstavljivo škodo gospodarstvu in državi, so ocenili v ZBS.

Zakon po mnenju sogovornikov ni ekonomsko upravičen in socialen. Gospodinjstva so imela konec leta 2021 preko 10 milijard evrov kreditov, kreditov v frankih je bilo v protivrednosti za manj kot 300 milijonov evrov. Predlog ne naslavlja stisk tistih, ki kredita ne morejo odplačevati, saj je delež takšnih enak kot pri kreditih v evrih in je med najnižjimi v EU. Zakon po navedbah Zadravec Caprirolove naslavlja zelo majhno skupino ljudi in med njimi v povprečju premožnejše.

Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja."

Predsednica uprave Sberbanke Jana Benčina Henigman je spomnila, da so bile te pogodbe sklenjene v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Dosedanji sodni postopki so bili zaključeni v korist bank, retroaktiven poseg bi bil po njenem grob poseg v pravno državo, zamajal bi zaupanje in bi škodil ugledu Slovenije.

Osnutek zakona bi lahko škodoval ugledu države in odvrnil vlagatelje

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije medtem opozarjajo, da bo osnutek zakona škodoval zaupanju v pravo in pravno državo ter retroaktivno posegel v pravna razmerja. To škodi ugledu države in bi lahko odvrnilo vlagatelje.

Gabriele Semmelrock-Werzer trdi podobno, izpostavlja FAZ. Tiskovna predstavnica uprave Kärntner Sparkasse se sklicuje na 4,5 milijarde evrov avstrijskih naložb in opozarja: "Skrbijo nas predvsem negativni učinki na zaupanje v pravno varnost v Republiki Sloveniji."

Levica za 'popravo krivic 32.000 družin, ki so jih banke opeharile z oderuškimi posojili'

V Levici medtem podpirajo omenjeni predlog zakona, saj bi po njihovem mnenju omilil finančno in socialno stisko 32.000 družin, ki so jih banke opeharile s posojili v švicarskih frankih. Kot pravijo, zakon bankam, ki so na bančnih okencih množično zavajale svoje komitente, nalaga, da pokrijejo del kreditnega tveganja, ki so ga nezakonito prevalile na ljudi. 

"Zakon mora prestati še potrditev na seji Državnega zbora, kjer se bodo poslanci postavili bodisi na stran tujih zasebnih bank, ki so lani do konca oktobra pridelale 402 milijona evrov dobička zaradi ljudi, ki so zaradi servisiranja oderuških posojil izgubili stanovanja ali bili pahnjeni v revščino," so zapisali v sporočilu za javnost.

V Levici so sicer na predlog Združenja Frank že leta 2018 v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, s katerim so želeli rešiti problematiko prezadolženih državljanov s krediti v švicarskih frankih, vendar ga je vlada Mira Cerarja zavrnila. Leta 2019 je novo različico zakona s polno podporo Levice vložil Državni svet, vendar je tudi pri vladi Marjana Šarca naletel na gluha ušesa. "Zdaj pa je pred nami še tretja različica zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro vložil Državni svet. Tudi tokrat ima zakon polno podporo Levice," so še zapisali in poudarili, da obžalujejo, da se je vlada v svojem pisnem mnenju ponovno postavila na stran bank v lasti tujega kapitala. "Tudi aktualna vlada Janeza Janše po zgledu svojih predhodnic v svojem mnenju dobesedno povzema plačana strokovna mnenja, ki so jih proti zakonu naročili bančniki," so prepričani v Levici.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (634)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Andrew16
04. 02. 2022 20.30
+1
V Franciji so bankirje zaradi take goljufije zaprli. V Sloveniji pa en brodnj@k glumi reveža in se sramuje, da je državljan Slovenije. Sram je lahko Slovence, ker je prodal protfelj CHF kreditov v NLB po 80% diskontu firmi v Švico. Za koliko si oškodoval državo? Zamisli se malo? Zrel za črtasto pižamo, pa še kdo zraven.
bebest
01. 02. 2022 12.42
+1
Predstavnicam in predstavnikom ljudstva navajam nekaj iztočnic za lažjo odločitev pred glasovanjem o predlaganem zakonu: 1.) Sam sem univerzitetno izobražen. Smatram se za podučenega vlagatelja (investiram tudi v delnice in ostale papirje). Kot tak nimam kredita v CHF (da mi kdo ne bo očital vojnega dobičkarstva). 2.) Moja izkušnja sam sem najemal kredit v omenjenem času. Pri eni izmed tujih bank so mi na vse pretege ponujali CHF opcijo (brez obrazložitve tveganj!), pri NLBju mi je osebni bančnik korektno predstavil širšo sliko (čeprav sem jo poznal že sam). Sam bi ne glede na vse vel kredfit v EUR, kar sem na koncu tudi storil. 3.) Vsi ljudje ne poznajo finančnega sektorja tako dobro kot sam! Ti ljudje si niso izposojali denarja pri ‘Pepetu na ulici’ ampak pri banki, ki naj bi bila zaupanja vredna insitutucija! Če finančno nepoučenemu človeku storitev priporoči strokovnjak (bančnik), zakaj ne bi ta sprejel boljše in po navedbah bančnika tudi povsem varne ponudbe? 4.) Zakaj so iste! banke CHF kredite ponujala le na ‘nerazvitem jugu’, doma - recimo v Avstriji pa ne? Nenavadno! V bistvu ni, ker jih tam niso smele, ker je domači nadzornik opravil svojo domačo nalogo! 5.) Vsi, ki se smejite oškodovancem in ste danes strokovnjaki. Kaj bi naredili, če bi odšli v bolnico, zdravnik (strokovnjak) pa bi vam ponudil dve zdravili od katerih je odvisno vaše življenje? Za prvega nimate denarja, sam pa vam tako ali tako raje priporoča drugega, ki je cenejše in v bistvu še boljše? Čez par mesecev, pa se izkaže, da vam je prodal strup? Bi se še smejali ali ste tudi medicinski ekspert? 6.) Da, nekateri so res špekulirali (upam pa si trditi, da je bila to manjšina), večina pa je sledila nasvetom bančnikov in agresivnemu trženju. To nikakor niso finančni špekulanti! 7.) Sam vlagam v delnice in še marsikam (odgovor na cinične zapise). Nikoli in nikdar me borzni posrednik ni 110% goreče prepričeval naj kupim ta ali oni vrednostni papir! Nikoli! Za razliko od dokazanih ravnanj bankirjev! 8.) Kako bi kreditojemalci zaslužili? če so imele banke klavzulo, da se pogoji spremenijo, če vrednost CHF napram EURu dramatično pade? Oni niso tvegali ničesar! Če bi EUR zrasel, kreditojemalci ne bi profitirali ničesar! Banke so se namreč za valutna tveganja zavarovale! Če to ni očiten namen goljufive prakse, potem ne vem, kaj je (kot poznavalci so vedeli, do česa bo najverjetneje prišlo). To mi je povedal sam osebni bančnik na NLBju l 2006 ob analizi dogajanja na trgu! Zato mi je odsvetoval CHF, medtem, ko so jih drugje goreče propagirali. 9.) Banke so le fiktivno posojale CHF, švicarske kredite pa so dejansko v svojih bilancah vodile v EURih. Preverite! 10.) Zgodba spominja na pralne praške in čokolade saj veste, da isti proizvajalec nam ‘vzhodnjakom in jugovičem’ za isti denar dobavlja slabšo kvaliteto kot recimo Nemcem in Avstrijcem! To so počeli tudi bankirji, zato jih je treba kaznovati! 11.) Če sprejmete zakon, bodo posledice nosile prevarantske banke, v nasprotnem primeru pa bo breme, po odločitvi evropskega sodišča, padlo na proračun in breme davkoplačevalcev! 12.) Nihče ne bo ničasar profitiral le banke se ne bodo nesramno okoristile na račun skrbno načrtovane prevare!
Najpametnejši
01. 02. 2022 10.52
-2
Sprašujem za prjatla. Če on kupi XY delnice in jim po 5 letih pade vrednost ali lahko toži borzno posredniško hišo, da mu bodo povrnili naložbo, ker ni bil "dovolj" dobro seznanjen s tveganji.
partizan68
01. 02. 2022 12.13
+0
Pri naložbi veš da gre za špekulacijo, to je kot če bi vzel leasing za avto in bi namesto 10.000 plačal 30.000 na koncu
Najpametnejši
01. 02. 2022 12.24
-2
Prjatu bi rekel na sodišču, da nič ne ve. Ker ima končano samo osnovno šolo.
partizan68
01. 02. 2022 12.32
+0
dej no, veš točno za kaj gre. Če bi bile stvari jasne jih ne bi na Hrvaškem in drugje po svetu rešili zakonsko... pri nas se pač lumparije podpirajo...
MetkinPorivačFantOdFare
01. 02. 2022 12.50
Potemtakem kakor je naložba, je tudi kredit najet v švicarskih frankih Špekulacija. Ker so vsi govorili, tam so cenejše obresti in se je govorica razširila? Ne, Naložbe niso špekulacija oz. kakor si jih vzameš, in tudi krediti niso, oz če so bili obresti pri najemu v CHF zelo majhni verjamem da se je razširilo iz usta v ust, in je nekak špekulacija postala, in so valutno tveganje ignorirali. Krivdo banki bi pripisali samo za promoviranje najema kredita v tuji valuti, v primeru če se je to zares dogajalo. V nasprotnem primeru, 100% krivda najemojemalcu
zavetnik
01. 02. 2022 09.49
+7
Kako dolgo bodo banke kradle navadne državljane naj kradejo bogataše in tiste, ki imajo milijone eurov ne pa , da za 20000 eur. moraš vrniti 68000 eur. je to pošteno posojilo?
partizan68
01. 02. 2022 09.29
+6
Banke so imele vsa ta leta korist, Jaz sem vzel kredit 80.000 EUR pred 14-timi leti v švicarjih. V teh 14-tih letih sem plačal 84.000 EUR obrokov, Kredita sem do danes poplačal za 2.000 EUR- Ostalo mi je še 78.000 EUR. Samo v razmislek koliko so banke zaslužile in še bodo, ter kako boge so te banke.
MetkinPorivačFantOdFare
01. 02. 2022 08.10
+5
Ce so banke promovirale ter napeljale h kreditu v svicarskih frankih zaradi nizjih obresti in niso strank opozarjale na valutno tveganje, potem so banke odgovorne. Ce je bilo obratno, ter so stranke same zahtevale ker je bilo veliko cenejse kar se tice obresti, potem je krivda na strani kreditojemalcev. To je podobna kakor ( spremenljiva )obrestna mera, v casu covida ( tiskanje denarja in FED, ter evropske centralne banke znizale obrestno mero skoraj na niclo), potem so tudi hipotekarni krediti dosti poceni. V casu inflacije ( ko zacnejo centralne banke vecati obrestno mero, so tudi krediti visji. Ce je nekaj ( zelo) poceni na zacetku ne pomeni da bo dobro cez dolgi rok
MetkinPorivačFantOdFare
01. 02. 2022 12.55
+1
Tvoj nickname me ne preseneta ob tvojih komentarjih
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.48
+2
Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti, se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.48
+0
Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.48
+0
Posplošeno pojasnilo o možnosti zvišanja ali znižanja obveznosti še ne omogoča transparentnosti pogodbenega pogoja valutne klavzule. Razumevanje pogoja nasprotovanja dobri veri iz Direktive 93/13 je v bistvenem sorodno razumevanju vsebine slovenskega načela vestnosti in poštenja, podan pa je tudi pogoj znatnega pogodbenega neravnotežja. Po pojasnjenem je nepošten pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.47
+5
V aleatornih pogodbenih razmerjih, kot je obravnavano, je za njihovo veljavnost nujno, da pri obeh strankah ob sklenitvi pogodbe obstaja identično vedenje o rizikih, ki so predmet tveganja. Poleg tega je banka v razmerju do potrošnika ekspert na finančnem področju. Zaradi teh svojih profesionalnih znanj je vedela in je tudi morala in mogla vedeti, da je mogoče in tudi verjetno, da bo evro znatno izgubil na vrednosti v razmerju do CHF in da ta izguba vrednosti (zgolj) v razmerju do CHF ne bo vezana na dejansko inflacijo in izgubo vrednosti do drugih valut, potrošniki pa tega niso vedeli. Zato je jasno, da so banke ponujale tovrstne kredite zaradi omogočanja nesorazmernih zaslužkov. Tvegal je le kreditojemalec, ne pa tudi banka.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.47
+3
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov. Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank poSlovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti, se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje. Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.47
+3
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot na podlagi besede "ali" med naštetimi predpostavkami za določitev nepoštenosti pogodbenega pogoja jasno izhaja medsebojno razmerje teh predpostavk in sicer gre za izključevalno (alternativno) naštevanje, kar pomeni, da zadostuje za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ugotovitev obstoja ene od predpostavk naštetih v citirani določbi. To izhodišče je pomembno, ker so predpostavke iz člena 3(1) Direktive za potrošnik manj ugodne, saj morata biti praviloma dokazni obe predpostavki nepoštenosti. V tem primeru se mora pri presoji uporabiti za potrošnika ugodnejše pravo. Kot je izrecno navedeno v dvanajsti uvodni izjavi Direktive, gre pri tej le za delno in minimalno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nedovoljenimi pogoji, pri čemer je državam članicam priznana možnost, da potrošniku zagotovijo višjo raven varstva, kot jo določa Direktiva. V prosti presoji države članice je ali bo uveljavila višjo stopnjo varstva potrošnikov. Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.46
+3
V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) pa lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju (responsible lending). Odgovornost ne obstaja samo v fazi sklepanja pogodbe, ampak v celotnem življenjskem ciklu kredita, tudi v fazi oblikovanja produkta. Zahteva po odgovornem kreditiranju pa ne izhaja le iz navedenih načel, ampak tudi iz temeljnih zahtev bančnega poslovanja. Banka je namreč dolžna vedno poslovati znotrajomejenega tveganja (127. člen Zakona o bančništvu - nadaljevanju ZBan-1), s čimer je stabilnost glavna zahteva, kar mora banka upoštevati tudi pri pripravi bančnih produktov.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.46
+2
Dolgoročno kreditiranje z vidika družbe nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in da je odplačevanje vezano na mesečne prihodke. Kredit je pošten do potrošnika in socialno funkcionalen, če je obrok kredita skozi daljše obdobje stabilen in ne pride do pomembnega odstopanja, ki ga povprečen potrošnik ne pričakuje in ne more pokriti s tekočimi prilivi. Sorazmerna omejitev tveganja je zato nujna.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.46
+3
Zasnova minimalne uskladitve državam članicam pušča široko diskrecijsko pravico. Slovenski zakonodajalec jo je uveljavil s tem, da v slovenski pravni red ni prenesel omejitve presoje nepoštenih pogojev, ki pomenijo glavno pogodbeno obveznost, le na tiste pogoje, ki so nejasni. Slovenski zakonodajalec ni izboljšal varstva potrošnikov le s presojo tudi jasnih pogodbenih pogojev glavne obveznosti, ampak je tudi opredelil v 23. in 24. členu ZVPot širša, dodatna merila presoje nepoštenih pogojev, kot ta izhajajo iz člena 3(1) Direktive 93/13, ki olajšujejo presojo nedopustnosti. Valutno tveganje mora biti s strani banke kot profesionalne osebe celovito pojasnjeno, kar zajema tudi pojasnilo intenzivnosti oziroma obsega tveganja, in ne le, da tveganje obstoji. Če je banka v kreditno pogodbo vključila element, ki povsem spremeni njeno temeljno naravo in namen, mora biti tudi opozorilo o tem elementu bistveno obsežnejše in bolj poglobljeno, kot to velja za običajne elemente, s katerimi potrošnik redno računa. Zato ne zadošča le seznanjenost z možnostjo zvišanja in znižanja, ampak mora banka izrecno opozoriti potrošnika, da je sprememba cene kredita neomejena (izrecno opozorilo na neomejenost tveganja) in da je sprememba lahko tudi znatno v škodo potrošnika, tudi do te mere, da je lahko tveganje zanj neobvladljivo. Za presojo nepoštenosti ni bistveno, ali se je po sklenitvi pogodbe valutno tveganje dejansko uresničilo in v kakšni meri. Za presojo je odločilno, da je valutna klavzula, ki ni ustrezno omejena, nedopustna pogodbena vsebina. Ustavno sodišče je načelo vestnosti in poštenja opredelilo kot samostojno podlago za omejitev pogodbene svobode in gospodarske pobude, na katero se sodišče lahko neposredno opre. Pri tem je navedeno načelo opredelilo tudi kot vstopno mesto, preko katerega se v pogodbenem pravu uresničuje ustavna vsebina socialne varnosti, socialna funkcija lastnine in načelo socialne države. Če navedeno načelo povežemo z načelom varstva šibkejše stranke, je v obravnavani zadevi potrošniškega kreditnega razmerja poudarjena obveznost banke, da vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe oblikuje tako, da se lahko učinkovito uresničijo potrošnikovi interesi. V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti pa lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju (responsible lending). Pri presoji nepoštenih pogojev je poudarek na odgovornosti in (samo)omejitvi bank, da pripravijo ustrezne izbire, in ne na odgovornosti potrošnikov za prevzemanje neomejenega ali neustrezno omejenega tveganja, ki ga v bančnem prostoru pri kreditiranju ne pričakujejo. Pri intervenciji države, ki omeji svobodo banke glede v naprej pripravljene vsebine bančnega produkta s sklicevanjem na vestnost in poštenje, gre za postavitev in varstvo skrajne meje, ki je bančno okolje glede na svoj družbeni pomen zagotavljanja stabilnega in odgovornega financiranja in odgovornost za upravljanje tveganj ne sme prestopiti. Razlaga, ki bi dopustila, da kreditiranje potrošnikov postane špekulativno poslovanje s tveganjem pojasnjenega neomejenega ogrožanja kreditojemalčevega ekonomskega položaja, izgubi razumen stik s predmetom pravnega urejanja. Dobro vero je mogoče razumeti sorodno, kot to velja glede načela vestnosti in poštenja, ki ga je sodišče druge stopnje povezalo s spoštovanjem utemeljenega interesa potrošnika po stabilnem kreditiranju in zavrnitvijo razumevanja, da je tovrstno financiranje po namenu špekulativni posel. Ker je podana tako kršitev po slovenskem pravu, kot tudi po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče nepoštenega pogoja ne sme spreminjati oziroma prilagoditi na dopustno mero.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.45
+2
V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZVPot banka ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika. Za pogodbene pogoje se štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti tiste, ki so določene v obliki formularne pogodbe ali splošnih pogojev poslovanja, na katere se pogodba sklicuje (prvi odstavek 22. člena ZVPot). Navedeni pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi, nejasna določila pa je treba razlagati v korist potrošnika (četrti in peti odstavek 22. člena ZVPot). V drugem odstavku 23. člena ZVPot je določeno, da so nepošteni pogodbeni pogoji nični, za nepoštene pogodbene pogoje pa se štejejo - če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali - povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, ali - nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti (prvi odstavek 24. člena ZVPot).
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.45
+3
Enako kot po nacionalnem pravu, je tudi v pravu EU varstvo potrošnikov in s tem presoja nepoštenih pogojev, prepletena z vrednoto solidarnosti, svobode in spoštovanjem socialne funkcije lastnine. Poudarki, vezani na spoštovanje slovenske ustave, so zato uporabni tudi pri presoji nepoštenih pogojev po pravu EU s sklicevanjem na 38. člen Listine EU (ki omogoča omejevanje lastninske oziroma premoženjske svobode v javnem interesu varstva šibkejšega - potrošnika) in s sklicevanjem na zavezanost socialnemu tržnemu gospodarstvu, ki je usmerjeno v socialni napredek (člen 3(3) Pogodbe o Evropski Uniji - PEU).
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.45
+3
V aleatornih pogodbenih razmerjih, kot je obravnavano, je za njihovo veljavnost nujno, da pri obeh strankah ob sklenitvi pogodbe obstaja identično vedenje o rizikih, ki so predmet tveganja. Poleg tega je banka v razmerju do potrošnika ekspert na finančnem področju. Zaradi teh svojih profesionalnih znanj je vedela in je tudi morala in mogla vedeti, da je mogoče in tudi verjetno, da bo evro znatno izgubil na vrednosti v razmerju do CHF.
mprinc
31. 01. 2022 21.39
+3
Zakon naj se jutri sprejme in pravica bo zmagala. Banke naj plačajo svojo goljufijo. Imajo moj blagoslov.
Peter Novak 3
31. 01. 2022 21.14
+3
Glede na to je slovenski zakonodajalec ob implementaciji Direktive, s tem ko ni posegal v že obstoječe določbe ZVPot, kljub povezanosti predpostavk dobre vere in znatnega ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pravdnih strank po Direktivi, obdržal ločenost obeh navedenih predpostavk, ohranil višjo stopnjo varstva potrošnika.