Udarec ugledu države ali pravica? Zakaj bi posojilojemalce v frankih obravnavali drugače?

Hipoteke, denominirane v švicarskih frankih, so bile v prvem desetletju novega stoletja hit v srednji in jugovzhodni Evropi. Nizke obresti v švicarskih frankih in fiksni obroki odplačevanja v lokalni valuti so se zdeli kot varna ideja, zaščitena s stabilnim menjalnim tečajem. Toda potem je prišla finančna kriza, stvari so se spremenile in milijoni posojilojemalcev so morali za svoja posojila v frankih odplačati veliko več, kot je bilo načrtovano. To je povzročilo razburjenje, ki se je selilo tudi na politični parket in celo na sodišča. 

Potem ko se je Hrvaška lani dogovorila z bankami, se je zdelo, da je problem zaključen povsod razen na Poljskem. Tam na obravnavo čaka na deset tisoče sodnih postopkov, 430.000 posojil v vrednosti 25 milijard evrov pa visi v zraku. Iz previdnosti morajo banke, kot je Commerzbank, vsako leto povečati svoje rezerve za milijone, poroča FAZ.

Analitike pa je presenetila obuditev teme pri nas. "Tri mesece pred volitvami poslanci razpravljajo o predlogu zakona, ki bi posojilojemalcem zagotavljal odškodnino za nazaj. Gre za vsa posojila v švicarskih frankih, sklenjena od sredine leta 2004 do konca leta 2010, ne glede na to, ali so bila odplačana ali pa so bila medtem pretvorjena v evre. Po podatkih centralne banke je bilo takrat v Sloveniji odobrenih posojil v frankih v višini 1,5 milijarde evrov, od tega jih je skoraj 300 milijonov evrov v knjigah še danes. Najbolj prizadeti so Unicredit in Intesa Sanpaolo iz Italije, ruska Sberbank, največja slovenska banka Nova ljubljanska banka ter dunajska Addiko Bank in Kärntner Sparkasse," ocenjujejo pri FAZ.

Kot izpostavljajo, je pri nas zaplet povezan z okoli 32.000 gospodinjstvi. Ker naj banke ob podpisu pogodbe komitentov ne bi dovolj dobro seznanile z valutnim tveganjem, bi se morale posledice pravično porazdeliti mednje in posojilojemalce. Banke bi morale nositi posledice spremembe tečaja za več kot 10 odstotkov – in jih povrniti, če so bila posojila odplačana. 

Poslanci bodo zakon obravnavali v torek, glasovanje pa bo na vrsti v sredo. Kljub podpori na matičnem odboru pa se lahko zgodi, da glasov ne bo dovolj, saj vlada, in s tem predvidoma tudi koalicija, zakonu nasprotuje.

Banke: Če bo zakon sprejet, bomo vložili pobudo za oceno ustavnosti

Banke so znova posvarile pred potrditvijo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Ocenjujejo, da je škodljiv, neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti.

"Banke pripravljamo pobudo za oceno ustavnosti, pa tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona, saj je neizvedljiv," je na današnji novinarski konferenci Združenja bank Slovenije povedala izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska. Kot je dodal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je predlagani zakon sprevržen: "Najbolj absurdno bi bilo, če ga ustavno sodišče ne bi zadržalo, banke bi ga morale izvesti, nato pa bi ga ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo, od koga bi potem terjali denar in po kakšni obrestni meri?" Povedal je, da predlog zakona tudi ne opredeljuje finančnih posledic, po njegovih ocenah pa bi šle lahko "v stotine milijonov evrov". 

S tem se strinja tudi nasprotna stran, kreditojemalci, ki zakon podpirajo. "Na osnovi analize kreditov naših članov, ocenjujemo, da je dejansko oškodovanje v višini tam 480 do 500 milijonov evrov," pravi Matjaž Sušnik iz Združenja Frank, kjer dodajajo, da bo zakon končno izenačil kreditojemalce v švicarskih frankih in kreditojemalce v evrih in "odpravil nepoštene pogodbene pogoje, ki narekujejo, da tveganje prevzema le kreditojemalec, kar je po slovenskem in evropskem pravu nedopustno".

Direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo je tako danes ponovila, da želijo banke še enkrat opozoriti na škodljive posledice predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je v postopek vložil državni svet in o katerem bo DZ po potrditvi na matičnem odboru razpravljal v torek, odločal pa v sredo.

"Zakon retroaktivno posega v popolnoma zakonito sklenjene pogodbene odnose, kar ni škodljivo le za banke, temveč za celotno gospodarstvo, saj pomeni, da nobena pogodba v Sloveniji ni varna pred retroaktivnim posegom," je poudarila. Zakon bi pomenil tudi negiranje odločitev sodišč, saj je bilo od 250 tožb, ki so na sodiščih, v polovici primerov že odločeno, je dodala.

Predlagani zakon je operativno neizvedljiv, so opozorili predsedniki uprav nekaterih bank. Predvideva, da bi banke anekse h kreditnim pogodbam, sklenjenim med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, tudi za že odplačane kredite pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročile kreditojemalcu v 75 dneh. "Sprejetje zakona bi pomenilo resne težave," je ocenil predsednik uprave Addiko banke Andrej Andoljšek, ki je povedal, da je večina teh kreditov pri njih že poplačana.

"Podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranimo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov," je povedala članica uprave Nove KBM Sabina Župec Kranjc. V ZBS so ocenili, da podatkov lahko ni več za do 50 odstotkov teh pogodb. Izračuni so kompleksni, operativnega dela bi bilo ogromno, je dodala izvršna direktorica SKB banke Stojčevska.

Predlog zakona finančnih posledic ne opredeljuje, po Brodnjakovi oceni pa bi šle v stotine milijonov evrov. Predlog določa, da se banki, če v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, odvzame licenco. "Potencialni odvzem licence tako grozi večini bank," je opozorila Župec Kranjčeva. To bi resno ogrozilo finančno stabilnost in povzročilo nepredstavljivo škodo gospodarstvu in državi, so ocenili v ZBS.

Zakon po mnenju sogovornikov ni ekonomsko upravičen in socialen. Gospodinjstva so imela konec leta 2021 preko 10 milijard evrov kreditov, kreditov v frankih je bilo v protivrednosti za manj kot 300 milijonov evrov. Predlog ne naslavlja stisk tistih, ki kredita ne morejo odplačevati, saj je delež takšnih enak kot pri kreditih v evrih in je med najnižjimi v EU. Zakon po navedbah Zadravec Caprirolove naslavlja zelo majhno skupino ljudi in med njimi v povprečju premožnejše.

Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja."

Predsednica uprave Sberbanke Jana Benčina Henigman je spomnila, da so bile te pogodbe sklenjene v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Dosedanji sodni postopki so bili zaključeni v korist bank, retroaktiven poseg bi bil po njenem grob poseg v pravno državo, zamajal bi zaupanje in bi škodil ugledu Slovenije.

Osnutek zakona bi lahko škodoval ugledu države in odvrnil vlagatelje

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije medtem opozarjajo, da bo osnutek zakona škodoval zaupanju v pravo in pravno državo ter retroaktivno posegel v pravna razmerja. To škodi ugledu države in bi lahko odvrnilo vlagatelje.

Gabriele Semmelrock-Werzer trdi podobno, izpostavlja FAZ. Tiskovna predstavnica uprave Kärntner Sparkasse se sklicuje na 4,5 milijarde evrov avstrijskih naložb in opozarja: "Skrbijo nas predvsem negativni učinki na zaupanje v pravno varnost v Republiki Sloveniji."

Levica za 'popravo krivic 32.000 družin, ki so jih banke opeharile z oderuškimi posojili'

V Levici medtem podpirajo omenjeni predlog zakona, saj bi po njihovem mnenju omilil finančno in socialno stisko 32.000 družin, ki so jih banke opeharile s posojili v švicarskih frankih. Kot pravijo, zakon bankam, ki so na bančnih okencih množično zavajale svoje komitente, nalaga, da pokrijejo del kreditnega tveganja, ki so ga nezakonito prevalile na ljudi. 

"Zakon mora prestati še potrditev na seji Državnega zbora, kjer se bodo poslanci postavili bodisi na stran tujih zasebnih bank, ki so lani do konca oktobra pridelale 402 milijona evrov dobička zaradi ljudi, ki so zaradi servisiranja oderuških posojil izgubili stanovanja ali bili pahnjeni v revščino," so zapisali v sporočilu za javnost.

V Levici so sicer na predlog Združenja Frank že leta 2018 v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, s katerim so želeli rešiti problematiko prezadolženih državljanov s krediti v švicarskih frankih, vendar ga je vlada Mira Cerarja zavrnila. Leta 2019 je novo različico zakona s polno podporo Levice vložil Državni svet, vendar je tudi pri vladi Marjana Šarca naletel na gluha ušesa. "Zdaj pa je pred nami še tretja različica zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro vložil Državni svet. Tudi tokrat ima zakon polno podporo Levice," so še zapisali in poudarili, da obžalujejo, da se je vlada v svojem pisnem mnenju ponovno postavila na stran bank v lasti tujega kapitala. "Tudi aktualna vlada Janeza Janše po zgledu svojih predhodnic v svojem mnenju dobesedno povzema plačana strokovna mnenja, ki so jih proti zakonu naročili bančniki," so prepričani v Levici.