Ukrajinski droni postali milijardni posel: laboratorij sodobnega vojskovanja

Vojna v Ukrajini je postala tudi laboratorij sodobnega vojskovanja. Brezpilotni letalniki, pomorski droni in sistemi za prestrezanje sovražnikovih brezpilotnikov niso več zgolj dopolnilo tradicionalnemu orožju, temveč vse pomembnejši del bojišča. Tehnologija, ki se razvija in preizkuša v vojnih razmerah, pa vse bolj privablja tudi vlagatelje.

Eden največjih zmagovalcev tega premika je Uforce, obrambnotehnološko podjetje s sedežem v Londonu in ukrajinskimi koreninami.

Podjetje, ustanovljeno leta 2022 z združitvijo več ukrajinskih družb, ki razvijajo brezpilotne letalnike, plovila brez posadke in sisteme za boj proti dronom, je v novem krogu financiranja pridobilo 700 milijonov dolarjev oziroma približno 600 milijonov evrov.

Po poročanju Bloomberga je njegova vrednost zdaj ocenjena na šest milijard dolarjev. S tem je Uforce postal najvrednejše britansko zagonsko podjetje na področju obrambe.

Pri financiranju je posebno zanimiva vloga britanske države. Britanski državni premoženjski sklad National Wealth Fund (NWF) je v Uforce vložil 150 milijonov dolarjev, kar je njegova doslej največja naložba v obrambno industrijo.

Naložbo je vodil skupaj z ameriško investicijsko družbo Valor Equity Partners, ki jo vodi Antonio Gracias, dolgoletni poslovni zaveznik Elona Muska. Valor je v preteklosti vlagal tako v več Muskovih podjetij kot v zagonske družbe, ki razvijajo obrambno tehnologijo.

Britanska vlada želi s takšnimi naložbami okrepiti domačo proizvodnjo, ustvarjati delovna mesta in zmanjšati odvisnost od tradicionalnih dobaviteljev orožja.

"Vedno iščemo nekaj, kar ustvarja delovna mesta v Združenem kraljestvu," je za Bloomberg povedal direktor sklada Oliver Holbourn.

Koliko delovnih mest bo Uforce dejansko ustvaril na Otoku, za zdaj ni znano. Glavni izvršni direktor podjetja Oleg Roginski namreč podrobnosti o načrtovani britanski proizvodnji ni razkril.

Uforce namerava sveži kapital uporabiti za širitev proizvodnih zmogljivosti v Ukrajini ter raziskovalnih in razvojnih centrov v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in Nemčiji.

Njegov poslovni model temelji na razvoju razmeroma poceni avtonomnih sistemov, prilagojenih razmeram sodobnega bojevanja.

Pri tem je vse pomembnejše razmerje med stroškom napada in učinkom, ki ga lahko posamezen sistem doseže. Tradicionalni obrambni sistemi so lahko izjemno dragi, medtem ko brezpilotna tehnologija omogoča drugačne načine izvajanja napadov in obrambe.

Roginski pravi, da podjetje posebno pozornost namenja nizkim stroškom posameznega napada. Prav ta ekonomika postaja eno od meril, po katerih vlagatelji ocenjujejo nova obrambnotehnološka podjetja.

Pomemben del prodaje Uforce predstavljajo izdelki, dobavljeni Ukrajini. Kolikšen, direktor zaradi varnostnih razlogov ni želel razkriti.

Prav tako ni razkril prihodkov, je pa povedal, da se je prodaja podjetja v zadnjem letu podvojila.

Uforce ni edino podjetje, ki izkorišča vse večje povpraševanje po avtonomnih obrambnih sistemih. Med evropskimi tekmeci sta nemška proizvajalca Helsing in Stark Defence, ki poleg drugih brezpilotnih sistemov širita dejavnost tudi na pomorsko obrambo. V Veliki Britaniji na področju raketne obrambe deluje Cambridge Aerospace.

Evropske vojske vse pogosteje sklepajo pogodbe s takšnimi podjetji, saj želijo hitreje uvajati tehnologije, ki se lahko prilagajajo spreminjajočim se razmeram na bojišču.

Toda navdušenje vlagateljev spremljajo tudi opozorila.

Obrambna industrija ima namreč precej omejeno število velikih kupcev, predvsem države in njihove oborožene sile. Nekateri poznavalci zato opozarjajo, da bi lahko bile milijardne vrednosti posameznih zagonskih podjetij pretirane glede na njihove dejanske prihodke in prihodnje možnosti prodaje.

Uforce je tako po novem ocenjen na šest milijard dolarjev, čeprav podjetje javno ne razkriva svojih prihodkov.

Britanska vlada je zaradi vse večjih varnostnih groženj, zlasti iz Rusije, napovedala povečanje obrambnih izdatkov.

Oktobra je predstavila načrte, po katerih naj bi v naslednjih štirih letih za naložbe in posojila na področju obrambne tehnologije namenila do pet milijard funtov oziroma približno 6,7 milijarde dolarjev.

Pomembno vlogo pri tem naj bi imela National Wealth Fund in British Business Bank.

NWF je laburistična vlada ustanovila leta 2024, sprva predvsem za spodbujanje naložb v strateške panoge, med drugim zeleno energijo. Njegovo področje delovanja je marca 2025 razširila tudi na obrambo.

Sklad ima na voljo 27,8 milijarde funtov za spodbujanje naložb v britansko gospodarstvo, pri čemer želi z javnim kapitalom pritegniti tudi zasebne vlagatelje.

O pomenu podjetja priča tudi sestava njegovega vodstva. V upravni odbor Uforce se bo pridružil Christopher Cavoli, upokojeni ameriški general in partner investicijske družbe Valor. V odboru že sedita nekdanji ukrajinski premier in nekdanji britanski obrambni minister.

Med vlagatelji v novem krogu financiranja so poleg britanskega sklada in Valorja tudi Shield Capital, Ballistic Ventures, Lakestar, Menlo Ventures, Hiro Capital in Xantium.