'Ukrep o znižanju temperature v prostorih ne prinaša bistvenega učinka'

Plina je tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo zaenkrat še dovolj, poudarjajo strokovnjaki, a bo vseeno treba zategniti pas. Nemci, ki so močno odvisni od ruskega plina, so že zapovedali, da se javne stavbe ogreva na največ 19 stopinj, kjer delavci opravljajo težko fizično delo, pa na največ 12 stopinj Celzija. Nekatere stavbe in reklamni panoji ponoči ne bodo smeli biti osvetljeni, ponekod ne bo niti tople vode za umivanje rok. 

O tem, kaj nas čaka, je spregovoril Sebastjan Seme, dekan Fakultete za energetiko univerze v Mariboru. Skok cen je posledica napovedi Gazproma, da zaustavi delovanje severnega toka za tri dni zaradi vzdrževalnih del, je povedal Seme. Analitiki pričakujejo, da ne bo šlo zgolj za tridnevno zaustavitev, opozarja in dodaja, da bi lahko zaustavitev trajala še kakšen dan ali dva več. "Posledično so cene plina poskočile. Upamo, da bo zaustavitve kratkotrajne in da se bodo vrnili na ustaljeno dobavo plina, kar pa bo potem umirilo nihanje cen zemeljskega plina na svetovnih borzah."

Glede cen naftnih derivatov pa je dejal, da smo v pričakovanju njihove rasti. "Glede na to, da so sedaj cene na približno 100 dolarjev na sodček, pa to ne vliva optimizma za v prihodnje." 

V Nemčiji bodo ogrevali javne prostore na 19 stopinj, tam, kjer narava dela omogoča, pa na 12 stopinj Celzija.  V Sloveniji temperature v pisarnah ne bodo smele preseči 20 stopinj. So to po mnenju strokovnjaka pravi ukrepi, da se izognemo situaciji, v kateri bi nas pozimi zeblo?  "Ukrep o znižanju temperature v prostorih je ukrep, ki ne prinaša bistvenega učinka na samo zmanjšanje rabe energije. V Nemčiji napovedujejo, da bi s tovrstnim ukrepom zmanjšali rabo za dva odstotka, kar je bistveno premalo, glede na to, da bi bilo optimalno zmanjšati porabo za 15 do 20 odstotkov. Tovrstni ukrep je zelo težko merljiv in je odvisen od drugih dejavnikov, kot je tudi zunanja temperatura. Pri tem bi mogoče bilo smiselno razmišljati o drugih ukrepih, predvsem za sanacijo dotrajanih oz. energetsko neučinkovitih stavb."

Podobno kot politiki tudi Seme miri pred prihajajočo zimo. "Trenutno se res zdi, da je življenje sestavljeno iz kriz, ki se dogajajo, in da je vsaka kriza resnejša od prejšnje. Začeli smo z zdravstveno, sledile so energetska, ekonomska in kriza podnebnih sprememb. Glede energentov pri nas ni bojazni, da bi prišlo do primanjkljajev. To zimo bomo nekako prišli skozi, lahko pa pričakujemo nihanja v samih cenah in upajmo, da se potem zadeve naslednje leto spomladi tudi umirijo," je še dejal dekan mariborske fakultete za energetiko.