Slovenija namreč na trgih EU proda kar 70 odstotkov celotnega izvoza jekla. Gospodarska ministrica Tea Petrin je zato minuli petek pisala komisarju Lamyju ter ga opozorila na občutljivi položaj slovenske jeklarske industrije, ki je trenutno sredi izvajanja zahtevnega programa prestrukturiranja. Čeprav na ministrstvu zaradi ukrepov EU kratkoročno večjih težav ne pričakujejo, je Slovenija zaprosila za posvetovanja z unijo.
Ukrepi bodo zapečatilo usodo Acronija
Direktor slovenskih železarn in član uprave Slovenskih železarn Vasilij Prešeren je še pred odločitvijo EU za 24 ur povedal, da bi ukrepi, če bi jih sprejeli, pomenili konec poslovanja Acronija. "Prizadetih bi bilo 50.000 ton naših izdelkov, predvsem strateških programov elektropločevin. Gre za izdelke, ki jih je EU oziroma njena komisija pred dvema letoma potrdila kot prioriteto Acronija. Z uvajanjem kvot, ki jih nameravajo uvesti, in sicer na način, kdor prvi pride, prvi dobi posel, nas bodo odrezali od naših strateških kupcev, ki se v nobenem primeru ne morejo zanesti na enega solidnega dobavitelja, kot bi mi v tistem primeru postali," je povedal Prešeren in dodal, da 25 odstotkov carine v nobenem primeru ne morejo plačevati. Po njegovem mnenju gre za najhujši primer protekcionizma, ki so ga kdajkoli uvedli.
"Takoj je treba prekiniti postopek prodaje Acronija, ker firma brez kupca na trgu ne pomeni nič." Po črni različici teh ukrepov bi Acroni mesečno začel poslovati s 100 milijoni tolarjev izgube, kar vodi v nezaupanje bank, dobaviteljev, je dejal Prešeren. Povedal je tudi, da s pomočjo ministrstev skušajo doseči izjemo, kajti program prestrukturiranja slovenske železarske in jeklarske industrije je EU v celoti potrdila.
