'Ukrepi vlade za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu gredo v pravo smer'

Kot so povedali v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), so zadovoljni, da je vlada upoštevala tudi njihove predloge za samostojne podjetnike in samozaposlene.  
”Od kondicije gospodarstva je odvisno, kako hitro si bomo opomogli po koncu epidemije. Tudi vlada je s predstavljenimi ukrepi danes pokazala, da se zaveda tega dejstva in v ukrepih upoštevala tudi predloge naše zbornice,” je ukrepe vlade komentiral predsednik OZS Branko Meh.

Vlada je v t.i. mega paketu namreč upoštevala predlog OZS, da se v celoti odpišejo prispevki samozaposlenim. V OZS so ob začetku krize večkrat opozorili, da zgolj odlog prispevkov ni ustrezna rešitev.

Samozaposleni bodo zdaj upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače. Pozdravili so tudi postopke podajanja elektronske izjave o prizadetosti zaradi epidemije, saj "ni zapletenih birokratski postopkov".

Glede prenosa bremena plač delavcev, še vedno poudarjajo, da bi morala to breme v celoti nositi država. Ta po novem krije 80 odstotkov plač zaposlenih, ki so na čakanju na delo.

”Če nič ne ustvariš, ne moreš ničesar dati. Stroški podjetja, tudi če je to zaprto, niso le plače zaposlenih in krediti, ampak so tu še drugi stroški, ki jih podjetje mora plačevati. Tu so še najemnine, komunalni prispevki, voda, elektrika, NUSZ itd.,” ponovno opozarja Meh.

V naslednjem mega paketu pa pričakujejo še konkretnejše ukrepe za ureditev plačilne nediscipline in neposredne finančne spodbude panogam, ki so v tem obdobju utrpele največ škode.

Kaj pa prekarci in študenti?

Vladne smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki naslavljajo tudi samozaposlene, gredo v pravo smer, so za STA ocenili v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. Opozorili pa so, da morajo še preučiti, ali bo vlada ustrezno pomagala vsem prekarnim delavcem. Med drugim jih skrbi za študente.

"Menimo, da je vlada vsaj delno poslušala samozaposlene in naše zahteve," je poudaril predsednik gibanja Borut Brezar. Ob tem pa je opozoril, da gre le za prvi pogled in da bo treba ukrepe še podrobno preučiti, "če res pokrivajo čisto vse samozaposlene". V gibanju jih namreč po njegovih besedah skrbi, da bi v vladi "pozabili" določen del samozaposlenih, na primer v kulturi.

"Prav tako moramo preučiti, če ukrepi vlade in finančna pomoč naslavljajo tudi študente. Mnogi so nam v teh dneh pisali, da se preživljajo samo s študentskim delom in da ne vedo, kako si bodo kupili hrano in plačali najemnino," je izpostavil Brezar.

Med danes predstavljenimi smernicami pogreša še razrešitev problema bolniške odsotnosti za samozaposlene. "Samozaposleni so do plačane bolniške odsotnosti upravičeni šele 31. delovni dan," je dejal. "Bolezni se bojijo, saj bi v tem času izgubili prihodke," je dodal.

Ukrepe pozdravlja tudi opozicija

V stranki SAB pozdravljajo vse ukrepe, ki zagotavljajo socialno varnost posameznikov in stabilnost socialne države. "V teh težkih časih seveda pomagamo vladi s svojimi izkušnjami iz kriznih časov in nasveti, ki so izključno v dobrobit državljanov," je v izjavi za medije poudaril namestnik vodje poslanske skupine SAB Andrej Rajh. Spomnil je na izkušnje s sanacijo bank v letih 2013 in 2014. Kot je poudaril je takrat opozicijska SDS sanaciji bank nasprotovala.

Tudi v poslanski skupini SD ocenjujejo, da gredo vladni ukrepi v pravo smer. "S temi ukrepi sem zadovoljen, seveda je vedno vrag v podrobnostih," je danes za medije povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. Dodal je še, da ko bodo dokumente prejeli in pregledali, se bo "verjetno našla še kakšna pomanjkljivost".

Tudi LMŠ ocenjuje, da so predstavljeni ukrepi korak v pravo smer, a dodajo, da bi lahko bili ukrepi še bolj ambiciozni. V stranki ocenjujejo, da bi lahko vlada težave samozaposlenih uredila že v prvem paketu interventnih zakonov. "Nekateri samostojni podjetniki so svoje podjetje zaradi negotovosti v teh dneh že zaprli, zato pričakujemo, da bomo našli rešitev tudi zanje," so poudarili v sporočilu za javnost.

Tudi v Levici ugotavljajo, da je v vladnem paketu upoštevan dobršen del tistega, na kar so sami opozarjali. Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da mora biti pomoč v čim večji meri usmerjena k zaščiti ljudi, nagrajevanju tistih, ki delajo in so vsak dan izpostavljeni tveganjem, in ne sme biti popolnoma brezpogojna.

Kot pravi Mesec, bo vlada precej brezpogojno stotine milijonov evrov razdeljevala podjetjem. Ob tem bi bilo po njegovih besedah vredno razmisliti, da ob pomoči država tudi sama vstopa v lastniške deleže podjetij, da denarja ne daje popolnoma brezpogojno in nepovratno. 

Pergam: Vladni ukrepi dober temelj za gospodarsko aktivnost po epidemiji

Vladni ukrepi za preprečevanje posledic epidemije koronavirusa so vsaj v trenutni fazi prepričali tudi Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam. Primarno so osredotočeni na ohranjanje delovnih mest in zaščito socialno ekonomskega položaja delavcev ter predstavljajo dober temelj za nadaljevanje gospodarske aktivnosti po koncu epidemije, ocenjujejo.

Kot je pojasnil predsednik Pergama Jakob Počivavšek, predloge načeloma podpirajo, "vsekakor pa je treba počakati tudi na predlog zakonskega besedila".

V Pergamu kot pozitivno izpostavljajo kombinacijo ukrepov, pri čemer posebej izpostavljajo rešitve za preprečevanje odpuščanja zaposlenih in ohranjanje vsaj primerljive ravni razpoložljivega dohodka prebivalstva. Gre za odločitev vlade, da namesto delodajalca prevzame breme nadomestil plač in prispevkov za socialno varnost, hkrati pa zviša nadomestila za delavce, ki denimo ne morejo delati zaradi varstva otrok, s 50 na 80 odstotkov. Prav za to so se zavzemali tudi v Pergamu.

Vse to je, tako Počivavšek, pomembno tudi za ohranjanje kupne moči in zasebne potrošnje.

Pozdravil je tudi zavarovanje položaja samozaposlenih, zlasti tistih, ki so morali v celoti začasno prenehati opravljati dejavnost.

Hkrati pa se je zavzel za sprejem dodatnih ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih, "ki kljub razglašeni epidemiji nadaljujejo delo, zlasti je treba zagotoviti zaščitno opremo in sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe pri delodajalcih v zasebnem sektorju". V Pergamu verjamejo, da bi bilo treba za te zaposlene "uzakoniti obvezen dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ne bi bil obdavčen, in jim zvišati povračilo stroškov prevoza na delo za čas, ko javni prevoz ne deluje".

Prav tako je po Počivavškovih besedah treba zagotoviti ustrezne pogoje in sredstva za delovanje najbolj izpostavljenih delov javnega sektorja, zlasti z zagotovitvijo dodatnih interventnih sredstev za bolnišnice in druge izvajalce zdravstvenih storitev.

GZS: Želimo si, da bi ukrepi čimprej zaživeli v praksi

Predlogi ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu v času epidemije koronavirusa, ki jih je danes predstavila vlada, sledijo potrebam gospodarstva in večinoma prinašajo učinkovite, hitre in enostavne rešitve, ocenjujejo v GZS. Želijo si, da bodo ukrepi čim prej zaživeli v praksi, in pričakujejo tudi napovedani drugi paket ukrepov.

"Danes predstavljeni vladni predlog interventnih ukrepov v znatni meri sledi predlogom GZS in potrebam gospodarstva. Večina ukrepov prinaša učinkovite, hitre in enostavne rešitve. Seveda upamo, da ne bo zapletov pri izvedbi," je v video nagovoru ocenil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup.

Slovenija sledi državam, ki "v času, ko se ustavlja ves svet", svoja gospodarstva ohranjajo z močnimi podporami. "Pozdravljamo, da se država zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo. Likvidnostni krč podjetij bo omilila s prevzemom socialnih prispevkov, stroškov bolniške odsotnosti prizadetih in tudi z garancijsko shemo za terjatve. Ti ukrepi naj čim hitreje zaživijo v praksi," je dodal.

Klub slovenskih podjetnikov pozdravlja napovedane ukrepe

"Zavarovanje delovnih mest in vitalnosti slovenskih podjetij sta ključnega pomena za to, da bomo vsi skupaj lažje izšli iz zdajšnjih težkih razmer," menijo v Klubu slovenskih podjetnikov.  Kot so zapisali so ti v močnem sozvočju z njihovimi predlogi, skupini pa so sodelovali tudi trije člani SBC.

"Z zdajšnjim prvim valom ukrepov bomo najbolj prizadeta podjetja priklopili na respiratorje, drugim pa pomagali z blažjimi zdravili. Medtem ko jih zdravimo, pa moramo zagotoviti likvidnostne in operativne zaščitne pogoje, da bodo prebivalci Slovenije po normalizaciji razmer čim prej in v čim večjem številu lahko spet zasedli svoja delovna mesta. Četudi nevarnost zaradi koronavirusa še ne bo povsem minila," so sklenili.