Pospešek, ki je bil izrazit v prvi polovici leta, temelji na sovpadanju več dejavnikov - močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev, so ob objavi jesenske gospodarske napovedi pojasnili na Umarju.
"Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila vršilka dolžnosti direktorja Umarja Alenka Kajzer.
"Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih investicijskih projektov, kot sta načrt za okrevanje in odpornost ter drugi tir, pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel," je dodala.
V drugi polovici letošnjega leta Umar ne pričakuje tako visokih rasti v izvoznem sektorju, še vedno pa zmerno nadaljnjo rast, ki sledi izboljšanju kazalnikov razpoloženja v območju evra. Pričakovati je ohranjanje visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev, ki se ob povečanju zaposlenosti in plač usmerjajo bolj v luksuzne dobrine. "Tako visokih rasti kot v prvi polovici leta pa do konca leta ne pričakujemo," je dejala urednica napovedi Maja Bednaš.
Prihodnji dve leti umirjanje rasti
Za prihodnji dve leti Umar pričakuje umirjanje rasti. V letu 2027 naj bi bila rast BDP 2,5-odstotna, kar je še vedno več od spomladanske napovedi, v letu 2028 pa Umar napoveduje 2,3-odstotno rast BDP.
Izvoz bo po napovedi urada naraščal skladno s pričakovano rastjo tujega povpraševanja. Leta 2027 bodo rast v izvoznem delu gospodarstva poleg okrevanja industrije trgovinskih partneric še podpirali tudi učinki investicij v farmacevtskem in avtomobilskem sektorju. Leta 2028 bodo učinki zagona novih zmogljivosti že manjši, dodatno pa bo hitrejšo rast zaviralo manjše število delovnih dni.
Leta 2027 se bo rast investicij precej umirila, saj bo izostal prispevek več velikih projektov. Vendar pa to ne pomeni splošnega investicijskega zastoja. Zaradi visoke izkoriščenosti zmogljivosti se bodo nadaljevale naložbe v stroje in opremo, pri stanovanjskih investicijah pa se nakazuje pospešek. V letu 2028 se bo rast investicij ponovno okrepila in bo širše osnovana, saj pričakujejo ponovno rast javnih investicij ter nadaljevanje rasti stanovanjskih in poslovnih investicij zasebnega sektorja, so navedli.
Tudi rast trošenja gospodinjstev bo ostala razmeroma stabilen vir domačega povpraševanja, saj bo skladno z rastjo razpoložljivega dohodka v prihodnjih dveh letih le nekoliko nižja kot letos. Prav tako pričakujejo umiritev rasti državne potrošnje.
Zaposlenost bo po napovedi Umarja letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni. Brezposelnost bo ostala nizka. Število registriranih brezposelnih bo letos v povprečju ostalo podobno kot lani, torej pri okoli 45.000, v prihodnjih dveh letih pa se bo še nekoliko zmanjšalo in doseglo zgodovinsko nizko raven. To je povezano predvsem z demografskimi spremembami in povečanim prehodom iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma upokojitev, so pojasnili.
Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos okrepila
Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos okrepila na 7,9 odstotka, v prihodnjih letih pa se bo postopno umirjala. V javnem sektorju bodo rast tudi letos, ko bo 8,3-odstotna, podpirala izplačila v okviru plačne reforme in kolektivnih pogodb, njihov vpliv pa se bo v prihodnjih letih postopno zmanjševal.
V zasebnem sektorju bo rast povprečne bruto plače letos s 7,5 odstotka precej višja kot lani. Okrepila se bo zlasti zaradi višje rasti gospodarske aktivnosti, nadaljnjih pritiskov s trga dela, učinka višjih plač v javnem sektorju na plačna pričakovanja v zasebnem sektorju in učinka dviga minimalne plače. V prihodnjih letih naj bi se ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti postopno umirila.
Inflacija bo presegla pomladansko napoved
Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved, ki je bila pri 2,6 odstotka. To naj bi se zgodilo predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa na Umarju pričakujejo tudi ponovno rast cen hrane. Večji prispevek cen energentov k inflaciji bo še naprej predvsem posledica visokih cen naftnih derivatov na mediteranski borzi, ki so se začele zviševati po začetku vojne na Bližnjem vzhodu. Pri tem so upoštevali nadaljnje izvajanje ukrepov za blaženje visokih cen naftnih derivatov.
Rast cen storitev bo ob nadaljnji razmeroma visoki rasti plač ostala povišana, zlasti v dejavnostih, kjer pomanjkanje delovne sile še dodatno krepi plačne pritiske, povpraševanje pa ostaja razmeroma visoko.
Uresničitev jesenske napovedi po navedbah Umarja spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega, deloma pa tudi iz domačega okolja. V mednarodnem okolju so tveganja povezana predvsem z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. V domačem okolju tveganja predstavlja zlasti izrazitejše pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij.
"So pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast v primeru umiritve geopolitičnih razmer in izvedbe razvojnih ukrepov," je poudarila Kajzer.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.