Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakujejo, da bo skupna rast izvoza ob nižji rasti tujega povpraševanja in upadu izvoza storitev nižja kot v pomladanski napovedi. Hkrati bo ob pritiskih zaradi rastočih stroškov dela na enoto proizvoda tudi letos nižja od rasti tujega povpraševanja.
V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos Umar napoveduje stagnacijo in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale, je na današnji novinarski konferenci izpostavila v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos Umar pričakuje zmerno rast investicij v opremo in stroje.
Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov.
Letos na rast zasebne in državne potrošnje sicer metodološko vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, je dejala Bednaševa. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen.
Rast državne potrošnje bo letos nekoliko višja od pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve. Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegla rasti izvoza.
Prihodnje leto Umar pričakuje ponovno višjo rast BDP, in sicer 2,4-odstotno. Leta 2026 naj bi znašala 2,6 odstotka.
Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 odstotka) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka). Na Umarju pričakujejo, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov ponovno povišala, dosegla 3,3 odstotka in se dvema odstotkoma približala šele leta 2026.
Golob: Umar ni spremenil svojih napovedi glede rasti plač
"Gospodarska rast tudi po zadnjih popravkih ostaja dvakrat višja od everskega povprečja. Umar je sicer spremenil svoje napovedi, vendar pa ta še vedno ostaja pozitivna in bistveno višja od evropskega," je dejal predsednik vlade Robert Golob, ki je ob tem poudaril, da Umar ni spremenil svojih napovedi o rasti plač.
Slednje pa se zdi premierju tudi najpomembnejše: "Rast plač v Sloveniji ostaja bistveno bišja od inflacije. To je mogoče, ker smo bili zelo uspešni in smo inflacijo zbili globoko pod evropsko povprečje."
Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem dodal, da je Umar napovedal tudi, da bo inflacija višja, kar pa se ni uresničilo. "Zavedamo se, da je stanje v Evropi takšno, kakršno je. Vsak dan beremo o stvareh, ki se dogajajo v Nemčiji, na primer z avtomobilsko industrijo. Beremo, kako Nemčija drvi skoraj v recesijo. In logično je, da se bo to lahko na nek način poznalo tudi v Sloveniji," je dejal ter ob tem dodal, da bodo, če se bo to zgodilo, sprejeli potrebne ukrepe.
Golob se je dotaknil tudi predloga davčnih sprememb, do katerih so predvsem v gospodarstvu zelo kritični. Kot je ponovil, paket predstavlja prvi korak davčne reforme, ki bo uveljavljen 1. januarja 2025, v njem pa ni razbremenitve dela širšega značaja in nepremičninskega davka. Izhodišča za ta del bo finančno ministrstvo, tako premier, pripravilo do konca letošnjega leta, implementacijo pa je pričakovati v drugem mandatu.
V zvezi z nepremičninskim davkom je Golob poudaril, da je zanj treba imeti evidence, v katere vsi zaupamo. "Proces množičnega vrednotenja nepremičnin je eden ključnih projektov, ki ga bosta ministrstvi za naravne vire in prostor in za finance sprožili v prihodnjih mesecih, sredstva za ta projekt so že odobrena," je še dejal premier.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.