Umar napoved rasti BDP zvišal na dva odstotka

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes občutno izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Če je spomladi napovedoval 0,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj pričakuje kar dvoodstotno rast. Napovedi za leti 2015 in 2016 je zvišal za 0,9 oz. 0,3 odstotne točke na 1,6 odstotka.

K rasti bodo letos najbolj prispevali izvoz in investicije, je na današnji predstavitvi jesenske napovedi v Ljubljani poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle. Izvoz se je lani okrepil za 2,6 odstotka in bo po njegovih besedah še naprej rasel predvsem zaradi povpraševanja trgov EU. Letos bo napredoval za 3,7 odstotka, leta 2015 za 4,3 odstotka, leta 2015 pa za 4,9 odstotka.

Investicije se bodo medtem po lanski 1,9-odstotni rasti predvsem na račun gradnje infrastrukture, vezane na evropska sredstva, letos okrepile kar za 4,5 odstotka. V prihodnjih dveh letih bo njihova rast skromnejša, a bo temeljila na nabavi opreme in strojev s strani zasebnega sektorja, je pojasnil Vasle. Leta 2015 se bodo investicije povečale za 2,5 odstotka, leta 2016 pa za 0,5 odstotka.

Potrošnja že nekoliko raste

Pri domači potrošnji so že vidni pozitivni premiki. Potem ko je v preteklih letih upadala, letos namreč kaže na skromno rast, kar je spodbudno. Po lanskem 2,1-odstotnem padcu se bo letos okrepila za 1,5 odstotka, prihodnje leto za 1,3 odstotka, leta 2016 pa za en odstotek.

Prav tako se umirjajo razmere na trgu dela. Brezposelnost bo letos ostala na lanski ravni oz. pri 13,1 odstotka, v naslednjih dveh letih pa se bo znižala na 13 odstotkov oz. 12,7 odstotka. Trenutno zniževanje števila registriranih brezposelnih je, tako Vasle, vezano predvsem na najemanje agencijskih delavcev, saj so podjetja še negotova, do neposrednega zaposlovanja pa bo prišlo v prihodnjih letih.

Inflacija bo nizka

Inflacija bo po njegovih besedah v Sloveniji, tako kot na splošno v območju evra, ostala nizka zaradi zmanjšanega prispevka cen hrane in energentov, pa tudi prilagajanja stroškov dela in splošnega varčevanja. Potem ko je bila lani 1,8-odstotna, bo letos 0,3-odstotna, leta 2015 0,6-odstotna, leta 2016 pa 1,2-odstotna.

Ključni predpostavki jesenske napovedi sta izboljšanje razmer v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, vendar je z obema povezana precejšnja negotovost, je opozoril Vasle.

Okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je namreč po njegovih besedah ob šibkem povpraševanju in v razmerah zelo nizke inflacije počasnejše od spomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij, precej pa so se povečale tudi geopolitične napetosti.

Vlada mora uresničiti zastavljene cilje

V povezavi z domačim okoljem pa negotovost izhaja predvsem iz tega, da ukrepi za uresničitev ključnih usmeritev makroekonomskih politik, ki jih vključuje napoved, še niso v celoti dorečeni. Tako denimo še vedno ni jasno, kako bo vlada izpolnila cilje v zvezi z javnofinančnim primanjkljajem. Prihodnje leto bi ga morala znižati že pod tri odstotke BDP.

Precej bolj optimistična jesenska napoved upošteva tudi izboljšane pogojev zadolževanja Slovenije, saj so stroški zgodovinsko nizki, je dejal direktor Umarja. Ob tem je pristavil, da se ta gibanja še niso prenesla v podjetniški sektor, tako da krediti za podjetja ostajajo dragi.

Izboljšana napoved po njegovih besedah odraža še napredek pri razdolževanju podjetij. Ta proces namreč pristno teče šele od lani. Če bo razdolževanje potekalo hitro in če bodo tem podjetjem dostopna sveža finančna sredstva, bo to pozitivno vplivalo na aktivnost industrije, posledično pa na gospodarsko rast.

Ob omenjenih tveganjih za napoved obstaja tudi možnost, da bo rast krepkejša od trenutnih pričakovanj, kar v Umarju povezujejo predvsem z morebitnim hitrejšim okrevanjem v najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Izboljšanje napovedi Umarja, s katero je bila vlada, ki jo uporablja pri pripravi proračunskih dokumentov, danes že seznanjena, je bilo pričakovati, potem ko je statistični urad konec avgusta objavil spodbudne podatke za letošnje drugo četrtletje.

BDP se je tedaj po prvih ocenah državnih statistikov na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka. Na ravni trimesečja pa se je BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, zvišal za en odstotek.

GZS: Rast je zgolj statistična

Na gospodarski zbornici (GZS) pa opozarjajo, da je rast v prvem polletju temeljila na enkratnih ugodnih faktorjih, ki niso ponovljivi. Prevrednotenje zalog, relativno visoka rast izvoza, ki mu zaradi močnega evra ni sledila tako hitra rast uvoza, in tudi učinek nizke bazne osnove iz prvega polletja 2013, so vsi po vrsti prispevali k visoki stopnji rasti.

"Gospodarska rast ne temelji na vzdržnih strukturnih temeljih, pri čemer se težko izognem uporabi izraza statistična rast", pravi direktor GZS Samo Hribar Milič in dodaja, da slovensko gospodarstvo potrebuje aktivnejše sistemske ukrepe in dolgoročnejšo gospodarsko politiko, da bo znova zaposlovalo in investiralo v stroje in opremo.

GZS opozarja, da je bil BDP na prebivalca ob polletju še vedno za 7,5 odstotka realno nižji kot v letu 2008, zato obstaja nevarnost, da se izgubljenih šest let raztegne na desetletje, kar bi bil velik neuspeh ekonomske politike, napoved Umarja komentira Hribar Milič.

Dodaja še, da se javni sektor ni držal zavez o znižanju števila zaposlenih. Izvozni sektor je krepil zaposlovanje z večjim angažmajem delavcev, napotenih prek agencije. Rahla rast zaposlenosti v letu 2014 tako ne temelji na bolj vzdržnem gospodarskem okrevanju, kar se kaže tudi v šibki zasebni potrošnji.