Umar ublažil pričakovani padec BDP v letu 2020

"Virus bo prisoten še kar nekaj časa," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. Do razvoja in množične uporabe cepiva lahko pričakujemo občasna nihanja v gospodarski aktivnosti in ponovno uvedbo zaščitnih ukrepov, je dodala.

Najgloblji padec pričakuje v drugem četrtletju, ko bi se lahko obseg BDP skrčil za 13 do 15 odstotkov. "Največji padec bodo zabeležile tržne storitve, torej trgovina, gostinstvo, turizem," je opozorila. Padec dodane vrednosti je sicer pričakovati v številnih dejavnostih, Bednaševa je omenila tudi predelovalne dejavnosti, prav tako gradbeništvo.

Leta 2021 naj bi sledilo okrevanje gospodarstva, vendar bo to postopno in z različnim tempom po posameznih dejavnostih. Vendar v večini dejavnosti raven pred izbruhom epidemije tudi prihodnje leto še ne bo dosežena.

Padec izvoza bo po napovedih Umarja letos 15,9-odstoten, prihodnje leto pa naj bi sledila 9,7-odstotna rast. Uvoz naj bi se letos skrčil za 16,2 odstotka, prihodnje leto pa okrepil za 10,1 odstotka.

Kot je ob tem spomnila Bednaševa, so se gospodarski obeti od sredine marca močno poslabšali tudi v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije. V večini držav se letos pričakuje recesija zgodovinskih razsežnosti.

Zasebna potrošnja naj bi letos upadla za 6,9 odstotka, prihodnje leto pa se okrepila za štiri odstotke. Državna potrošnja naj bi letos pridobila tri odstotke in prihodnje leto 0,7 odstotka.

Število registriranih brezposelnih naj bi letos doseglo 94.600, stopnja registrirane brezposelnosti pa 9,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi bilo registriranih brezposelnih 102.700, stopnja registrirane brezposelnosti pa naj bi dosegla 10,5 odstotka.

Bednaševa je ob tem opozorila, da negotovost in tveganja za še večji upad BDP v tem letu, povezana z morebitnimi ponovitvami večjih izbruhov epidemije, ostajajo visoka. Ponovna uvedba strogih ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa bi namreč lahko privedla do globljega padca BDP.

"Padec BDP bi se lahko še poglobil za dve do tri odstotne točke, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše okrevanje prihodnje leto," je izpostavila. V primeru skorajšnjega razvoja in razpoložljivosti cepiva ali zdravila oz. uspešne trajnejše zajezitve širjenja virusa pa obstaja tudi možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od zdaj predvidene, je dodala.

Kot je še dejala Bednaševa, gospodarske razmere v Sloveniji in širše zaznamuje predvsem velika negotovost. "Epidemiološke razmere se spreminjajo iz dneva v dan. Negotovost je res ogromna," je dodala.

IMF globalnemu gospodarstvu napoveduje 4,9-odstotni padec

Globalna pandemija bolezni novega koronavirusa je sprožila "krizo, kot je še nismo videli", je danes sporočil Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos skrčil za 4,9 odstotka, v prihodnjih dveh letih bo izpad dosegel 12.000 milijard dolarjev, navaja sklad.

Zaprtje podjetij po vsem svetu je uničilo več sto milijonov delovnih mest, velika gospodarstva po Evropi pa se soočajo s padci BDP v dvomestnih številkah, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Obeti okrevanja so, podobno kot same napovedi, prežeti z veliko negotovostjo zaradi nejasne poti virusa, je v posodobljenih Svetovnih gospodarskih obetih posvaril IMF.

"Pandemija covida-19 je imela v prvi polovici leta 2020 bolj negativen učinek na aktivnost od pričakovanj, okrevanje pa bo predvidoma bolj postopno od prejšnjih napovedi," je posvaril sklad. Največje tveganje predstavlja drugi val okužb.

Svojo prejšnjo napoved je IMF podal v začetku aprila, ko se je pandemija koronavirusa šele razplamtela. Glede na takrat je oceno padca za letošnje leto poslabšal za 1,9 odstotne točke.

Svetovni BDP naj bi prihodnje leto porasel za 5,4 odstotka, a le, če bo vse potekalo po pozitivnih scenarijih. Kriza bo posebej negativno vplivala na revnejše države in gospodinjstva in bi lahko ogrozila napredek, že dosežen pri zmanjševanju ekstremne revščine.