Gospodarstvo

Umar: V zadnjih dveh letih blaginja ni napredovala

Ljubljana, 05. 05. 2011 16.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Slovenski BDP na prebivalca znaša 88 odstotkov evropskega povprečja, od katerega se je oddaljil v času gospodarske krize. Umar pravi, da so razlog predvsem spremembe na trgu dela.

Socialni transferji so nadomestili precejšen del dohodkov iz zaposlitve, pravi Vasle, ki dodaja, da je to razlog za zmanjšanje BDP.
Socialni transferji so nadomestili precejšen del dohodkov iz zaposlitve, pravi Vasle, ki dodaja, da je to razlog za zmanjšanje BDP. FOTO: Kanal A

Med gospodarsko krizo se je raven bruto domačega proizvoda precej oddaljila od evropskega povprečja. Na Uradu za makroekonomske analize (Umar) pravijo, da je to predvsem posledica poslabšanja na trgu dela. Med letoma 2009 in 2010 slovenski bruto domači proizvod na prebivalca ni napredoval. V obeh letih se je znižala zaposlenost in povečala brezposelnost, demografska gibanja in pričakovana pokojninska reforma pa so vplivali tudi na povečano upokojevanje. Zaradi česar se je precejšen del prebivalstva preselil v skupino, ki prejema dohodke iz socialnih transferjev.

"Kriza je zaustavila izboljševanje življenjskega standarda, precejšen del dohodkov iz zaposlitve so nadomestili socialni transferji, socialna politika pa je razmere blažila do te mere, da se je ohranila visoka stopnja enakosti med dohodki", je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Neenakosti v dohodkih se niso povečevale

Kljub temu je pa tudi nekaj dobrih rezultatov. Predvsem v uradu ugotavljajo, da se v zadnjih letih niso povečale neenakosti v dohodkih, plačah in dostopnosti do nekaterih storitev. Slovenija je po teh kazalnikih v primerjavi z ostalimi državami EU med najboljšimi.

Prav tako se ni povečalo tveganje revščine, ki je ostalo razmeroma majhno. Kot pozitivno ocenjujejo spremembe, ki jih je vlada sprejela oziroma jih resno pripravlja na področju sistemov socialne zaščite. Tu ima urad v mislih med drugim pokojninsko reformo in spremembe na področju zdravstva.

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči se je v Sloveniji v času krize v primerjavi s povprečjem EU zmanjšal in po zadnjih podatkih znaša 88 odstotkov povprečja EU. To pomeni, da se je Slovenija v času krize oddaljila od cilja doseganja povprečne razvitosti EU. Urad ob tem ocenjuje, da se bo oddaljevanje od povprečne razvitosti nadaljevalo tudi letos.

Za tem stojita dva dejavnika – zaposlenost in produktivnost. Medtem ko Slovenija glede zaposlenosti odstopa od povprečja EU v pozitivni smeri, pa zaostaja predvsem na področju produktivnosti. "To gospodarsko nazadovanje je predvsem posledica preskromnih sprememb v smeri tehnološko zahtevnih dejavnosti in uporabe dejavnikov znanja," pravi Vasle in dodaja, da je to proces, ki v Sloveniji traja že nekaj let in je posledica delovanja širše družbe, ne samo vlade.

Ob tem poslabšanju konkurenčnosti se slovensko gospodarstvo v obdobju krize sooča tudi z močnimi pritiski glede financiranja oziroma poslabšanjem dostopnosti do finančnih virov. Eden od razlogov je ta, da so se v času krize povečali stroški podjetjem, predvsem zaradi dviga minimalne plače in visoke davčne obremenitve. Ti stroški so zelo visoki, zato se je dobičkonosnost slovenskih podjetij precej zmanjšala. To zmanjšanje je bilo med največjimi v celotnem evrskem območju, kar pomeni, da imajo podjetja zelo malo manevrskega prostora za financiranje svojega razvoja in investicij.

V času krize je šlo v stečaj veliko podjetij, tudi velikih. Med slednjimi je bila tudi murskoboška Mura.
V času krize je šlo v stečaj veliko podjetij, tudi velikih. Med slednjimi je bila tudi murskoboška Mura. FOTO: Dare Čekeliš

Iz krize s skoraj podvojenim javnim dolgom

Hkrati pa se je največje makroekonomsko neravnovesje preselilo na področje javnih financ, saj so se tu rezultati precej poslabšali. "Trenutno živimo s proračunskimi primanjkljaji, ki so nekajkrat večji, kot so bili pred krizo, močno se je povečala zadolženost države," pravi Vasle. Na uradu ocenjujejo, da bo dolg, ko bomo izšli iz krize, znašal prek 40 odstotkov BDP, potem ko je bil pred krizo na ravni 23 odstotkov BDP.

Kriza dobro vplivala na okolje

Glede zmanjševanja pritiskov na okolje je Vasle dejal, da so bili rezultati v času krize spodbudni, a predvsem zato, ker se je v času krize zmanjšala gospodarska aktivnost, s tem pa tudi pritiski na okolje. Dejansko zmanjšanje emisij na enoto je bilo manjše.

Iz ugotovitev poročila po Vasletovih besedah izhaja, da so Sloveniji po vstopu v evrsko območje in poslabšanju fiskalne politike kot edina ekonomska politika, ki je ostala vladi in drugim akterjem, ostale strukturne spremembe. Vasle ima pri tem v mislih spremembe na treh področjih – spremembe, ki bodo vplivale na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, prilagoditve na področju socialnih sistemov, kot so pokojninski in zdravstveni ter sistem dolgotrajne oskrbe, ter konsolidacija javnih financ.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

resslovenka
09. 05. 2011 08.23
Gospod ni točno definiral blaginje. Naj dodam: Nekaterim se je blaginja kljub krizi zadovoljivo povečala, onim drugim pa poniknila. Ta trend višanja in upadanja se nadaljuje.
Jožajoža
08. 05. 2011 18.52
V zadnjih dveh letih blaginja ni napredovala. v zadnjih 20 letih blaginja naroda ni napredovala. slovenci naivni so ostali brez vsega, kar so prej 60 let z delom in poštenjem prigarali. pa pridejo neki "prijatelji slovenije" ,imenOVANI DEMOS, in ti so slovencem odvzeli premoženje,
Osvald
08. 05. 2011 09.18
hendl 08.05.2011, 08:54 0 KAJ JE TO BLAGINJA? Vprašaj tiste ki se s partijsko knjižico kitijo.
hotchilipoper
08. 05. 2011 08.54
KAJ JE TO BLAGINJA?
sannja5
06. 05. 2011 09.40
Kar je meni osupljivo je, kako so delavci v javnem sektorju zaščiteni. Kot bi govorili o nižji in višji kasti glede gospodarstva. Osebno poznam nekaj parazitskih javnih uslužbencev, ki ne zaslužijo mrzle vode. Izkoriščajo bolniške, se zafrkavajo in se čutijo popolnoma nedotakljive, kar tudi dejansko so. In izgleda da v to ne bo nobeden dregnil, raje naj * država z vsemi skupaj, kot da bi začeli krčiti JS in odpuščati zanič delavce tudi tam. Grozljivka je to! Tudi dobri delavci v JS so zaradi tega slabe volje, ker morajo nosit breme parazitskih in jih nadomeščat, plače so pa za vse glih. Te dobre bi morali obdržat in slabe pometat, predvsem pa krčit, ampak ne, javni delavec ne bo nikdar odpuščen, z gospodarstva jih pa mečejo kot smeti.
noire
05. 05. 2011 23.45
seveda je napredovala, za javne uslužbence
crnkamn
05. 05. 2011 22.10
povrsniste24kur: se strinjam s komentarjem spodi. narediti trenutno ne moremo nic, lahko bi ce bi skupi stopil, in vse tiste ki so to zafural nateral da placajo z vsem premozenjem ki ga imajo, ostalo pa oddelajo po minimalni placi kot so jo sami dolocili, ce pa pufa ne odplacajo, se jim pa prenese na sorodstvo, tako da bodo tudi miljonarji ki so se nakradli padli na nulo!
povrsniste24kur
05. 05. 2011 18.59
sposojamo in zadolžujemo se v nedogled, da lahko nato pomagamo grkom, portugalcem, ircem (ki mimogrede še vedno imajo takoj za dansko najvišje plače v evropi) zadolžujemo se tudi, da lahko pomagamo mafijcem tipa sct, jankovič, nlb, ma škoda je sploh besed, 95% slovencev nas itak ve, zakaj smo tako zapufani, samo naredit ne moremo nič proti temu.