
Trend upadanja števila brezposelnih se nadaljuje, konec aprila je bilo prijavljenih 93.886 brezposelnih, kar je 3,3 odstotka manj kot aprila lani in najmanj po decembru 1991. Prav tako se znižuje stopnja registrirane brezposelnosti, z 11,3 odstotka marca lani na 11,1 odstotka marca letos. Vse to je ob večjem povpraševanju po zaposlitvah rezultat vključevanja brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja in bolj učinkovitega posredovanja zaposlitev, kar sta letošnji poglavitni usmeritvi zavoda, povedal generalni direktor zavoda Jože Glazer.
Trendi na trgu dela so letos ugodni
Ob upadanju trenda brezposelnosti, umiritvi tokov, ki vodijo v brezposelnost, in doseganju letos načrtovane 3,6-odstotne gospodarske rasti, je v prihodnjih mesecih mogoče pričakovati postopno naraščanje zaposlenosti, s tem pa nadaljnje zniževanje števila brezposelnih oseb.
Članstvo Slovenije v EU samo po sebi ne bo imelo neposrednih vplivov na obseg zaposlenosti. Povečanje priložnosti slovenskih podjetij zaradi širitve trga pa bo imelo pozitivne učinke na nastajanje novih delovnih mest, je ocenil Glazer. Dodal je, da se nove priložnosti med drugim kažejo na trgu storitev, kjer je v prvih štirih mesecih že opaziti pozitivne premike.
Okrepilo se je sodelovanje zavoda z delodajalci
Glazer je kot pozitivno izpostavil povečanje zaposlovanja na področju sezonskih del v kmetijstvu, kjer je bilo doslej manjše povpraševanje po domačih delavcih. Tako so na območju celjske območne službe zavoda za delo na hmeljiščih, kjer so prej zaposlovali le tujce, zaposlili 150 brezposelnih iz Slovenije.
Med trenutnim obsežnejšimi aktivnostmi zavoda pa je tudi sodelovanje z Revozom, ki bo zaradi razširitve proizvodnje jeseni zaposlil 400 novih delavcev. V iskanje ustreznih delavcev - moški do 35 let, ki pa jih je med brezposelnimi relativno malo - je po Glazerjevih besedah vključena skoraj polovica Slovenije (od Posavja, Zasavja, širšega ljubljanskega območja in Ptuja).
Zmanjševanje razlik v stopnji brezposelnosti med regijami
V regijah, ki so bile v preteklih letih najbolj problematične (Maribor, Murska Sobota, Ptuj), se je s programi aktivne politike zaposlovanja znižala brezposelnost. V zadnjem času pa se povečujejo težave v Zasavju, Posavju in Velenju, kar je predvsem posledica izrazitega prestrukturiranja tekstilne industrije, zato bo zavod za ta območja letos namenil še več sredstev za zmanjševanje brezposelnosti, je dejal Glazer.