Ob očitnem pojemanju rasti BDP, saj se je v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je na letni ravni znašala 3,2 odstotka, v drugem četrtletju umirila na 2,7 odstotka, je pomembna ugotovitev o nadaljevanju negativne medletne stopnje rasti bruto investicij, ki so zabeležile 1,8-odstotni padec. Po besedah direktorja UMAR Janeza Šušteršiča so na upad slednjih pomembno vplivale javnofinančne omejitve ter poslabšanje poslovnih pričakovanj. Zunanjetrgovinski primanjkljaj v prvih sedmih mesecih se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem skorajda prepolovil, na kar je odločilno vplivala rast izvoza, ki je bila 7,4-odstotna, medtem ko je uvoz v taistem obdobju porasel le za odstotek.
V primerjavi s prvim trimesečjem se je v drugem četrtletju okrepila medletna rast zasebne potrošnje (od 0,7 odstotka v prvem na 2,8 v drugem četrtletju), kar pa je bilo pričakovano, saj se je v lanskem drugem četrtletju, po močni rasti v drugem četrtletju leta 1999 (zaradi davčne reforme), trošenje gospodinjstev zmanjšalo. Dinamika rasti državne porabe pa je ostala na ravni iz prvega četrtletja.
Gibanje skupnih izvoznih tokov (7,4-odstotna rast) v letošnjih prvih sedmih mesecih je določalo relativno ugodno povpraševanje, ki pa se bo po mnenju UMAR do konca leta postopoma upočasnilo. Na drugi strani pa je na uvozne tokove, ki so se zvišali za odstotek, močno vplivala umirjena rast domače porabe in proizvodnje. Skupni obseg menjave blaga in storitev se je sicer v prvih sedmih mesecih glede na enako lansko obdobje povečal za 4,2 odstotke. Regionalna struktura blagovnih tokov kaže, da se Slovenija letos bolj usmerja na ruski trg ter trge držav nekdanje Jugoslavije, na katerih je tudi povečala tržni delež in zunanjetrgovinski presežek, medtem ko je zaradi umirjanja gospodarske rasti v EU, stopnja rasti izvoza na to področje bila nekoliko počasnejša od dinamike rasti skupnega blagovnega izvoza.
V prvih šestih mesecih se je izvoz storitev povečal za 2,1 odstotka, medtem ko je rast izvoza blaga znašala 8,5 odstotka. Uvoz storitev se je v omenjenem obdobju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišal za 4,6 odstotka, kar je precej več kot rast blagovnega uvoza, ki je v tem obdobju zabeležila odstotno rast. 3,7-odstotno znižanje presežka v menjavi storitev predstavlja sploh najnižjo polletno vrednost presežka v ameriških dolarjih od leta 1994. Poleg nizke dinamike rasti ostaja glavna slabost slovenskega izvoza storitev majhen delež storitev z visoko dodano vrednostjo, predvsem na področjih telekomunikacij, financ, računalništva ter ostalih.
