Ali se bodo s 1. septembrom na odvisne družbe prenesli tudi zaposleni, bo odločila vlada. "Kot predsednik uprave na noben način ne bom nasprotoval sklepom vlade, vendar bodo morali v takem primeru ta projekt izpeljati brez mene," je za slovenski časopis Dnevnik povedal predsednik uprave SŽ Blaž Miklavčič in dodal, da bo zapustil podjetje, če bodo stvari poslovno nesprejemljive in če bodo šle na nož.
Ovira za hitrejšo kadrovsko reorganizacijo so po Miklavčičevih besedah predvsem delovni procesi, ki so določeni z več kot 800 internimi pravilniki. Po drugi strani so tu postopki, ki jih nalaga zakonodaja in ki ne omogočajo, da bi ta posel opravili do 1. septembra. S kadrovsko reorganizacijo je treba oblikovati tehnološke presežke in ocene kažejo, da bo v prvem koraku reorganizacije, torej v letih 2003 in 2004, tehnološko presežnih okoli 1000 ljudi. "To ni dokončna številka, saj nam na določenih področjih ljudi manjka," je pojasnil prvi mož SŽ.
Sicer pa SŽ poslujejo v skladu s poslovno sanacijo, ki so jo poimenovali Nova smer. Rezultati prvega letošnjega četrtletja so po Miklavčičevih zagotovilih celo boljši, kot so jih predvideli v Novi smeri. "Za nas in za lastnika, torej državo in položaj podjetja, bi bilo bistveno boljše, če bi Novo smer vlada že sprejela oz. dala svoj dokončni odgovor na ta dokument," meni prvi mož SŽ.
SŽ so leto 2002 končale z nekaj več kot pet milijard tolarji izgube, ki so jo načrtovali že v začetku lanskega leta. Skupaj z izgubo iz prejšnjih let, nekaterimi drugimi finančnimi obveznostmi in odpisom določenega premoženja ob koncu leta izguba znaša nekaj več kot 12 milijard tolarjev. Kako jo bodo SŽ krile, je odvisno od lastnika, predlog uprave pa je, da bi država dokapitalizirala podjetje, je še dejal Miklavčič.
