Ustavno sodišče je soglasno potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki bo bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z ustavo. Tako so tudi ukrepi, ki so bili izrečeni bankam, v skladu z ustavo in jih ni mogoče kakorkoli izpodbijati, ugotavljajo v Banki Slovenije.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je znova obravnavalo problematiko razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v leta 2013 podržavljenih bankah. Ugotovilo je, da izbris obveznosti v bankah ni bil v celoti v skladu z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, da mora neustavnosti novele zakona o bančništvu odpraviti v roku pol leta.
Novela zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za te izbrise, je skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije. Ni pa skladna z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Sodišče je ugotovilo, da sodno varstvo iz novele zakona ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval in ustrezno uravnotežil znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije.
Da bi zavarovalo pravico do sodnega varstva, je ustavno sodišče odredilo odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov do poteka šestmesečnega roka, ki začne teči po odpravi ugotovljene protiustavnosti. Do odprave protiustavnosti se odškodninske pravde glede tega vprašanja prekinejo.
Za kaj gre?
V obravnavi kompleksnega spora med državo in razlaščenci je eden glavnih vidikov presoje ta, ali bi razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah v primeru stečaja teh bank izgubili več ali manj. Drug pomemben vidik pa je vprašanje, ali zakon o bančništvu imetnikom podrejenih obveznic krati ustavne pravice do sodnega varstva, saj jim ne omogoča vložitve tožbe proti Banki Slovenije, ki je ukrepe izrekla.
Obravnavo je predlansko jesen prekinilo, saj je želelo odgovore na to temo od Sodišča EU. To mu je odgovore na sedem vprašanj posredovalo sredi julija, v njih pa sta obe strani v sporu o ustavnosti izbrisa delnic in imetja podrejenih obveznosti v bankah videli 'svoj prav'.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v različnih družbah. Odločitev je zaradi morebitnih posledic za javne finance zelo pomembna tudi za državo.
Bratuškova zadovoljna
Poslanka in nekdanja premierka Alenka Bratušek je zadovoljna z razsodbo ustavnega sodišča, da je bil izbris v bankah pri njihovi sanaciji skladen z ustavo. Treba pa je v zakonodaji urediti tisti del, ki po odločbi sodišča ni skladen z ustavo, ker ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je dejala nekdanja premierka.
Poudarja, da je treba sodbe sodišč spoštovati, je pa zadovoljna, da je ustavno sodišče razsodilo, kot so po njenih besedah ves čas govorili: da je bil izbris podrejenih obveznic nujen ukrep pri sanaciji bank, preden so davkoplačevalci dali veliko denarja.
V zakonodaji je skladno z ugotovitvijo ustavnega sodišča seveda treba urediti dele, ki se nanašajo na pravno varstvo, je dejala Bratuškova. Težko ocenjuje, kot pravi, koliko tožb je pričakovati. A če je bil ukrep skladen z ustavo, bodo druga sodišča po njenem mnenju težko odločila, da je bilo karkoli narobe.
V MDS delno zadovoljni z odločitvijo sodišča; nezadovoljni glede napotila na pravde
Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je deloma zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki jim je pritrdilo, da obvezničarji in delničarji niso imeli učinkovitega pravnega varstva za zaščito svojih interesov pri izbrisu obveznosti iz leta 2013. Ni pa zadovoljen, da jih sodišče napotuje na pravde.
Med drugim v MDS niso zadovoljni z delom, v katerem menijo, da odločitev Banke Slovenije, da prisilno izbriše ali konvertira obveznosti, ki so že obstajale, ni učinkovala retroaktivno in torej ni posegala v ustavo. "Moti nas, da niso problematizirali tega, da lahko za nazaj spremeniš pravila igre, kar nas preseneča. V pravni državi velja načelo zaupanja v listine, torej če si nekaj zapisal in obljubil, moraš to izpolniti," je navedel.
Moti ga tudi način povračila, saj jih ustavno sodišče, kot je dejal, v zvezi z morebitnimi odškodninami napotuje na pravde, s katerimi pa so povezani tudi stroški. "Sodišče bi lahko odločilo tudi, da se odločba izvrši tudi v delu odškodnine, tako pa je na prvo žogo, kolikor smo uspeli prebrati, to nedorečeno," je dodal.
V društvu so zadovoljni tudi, da je ustavno sodišče zaustavilo rok o zastaranju, ki bi sicer potekel 18. decembra, hkrati pa upajo, da bosta vlada in DZ ustrezen zakon, tudi z morebitnimi odškodninami, sprejela prej kot v pol leta.
Verbič o tem, koga bodo tožili
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič pozdravlja odločitev ustavnega sodišča, čeprav so zanjo kljub prednostni obravnavi potrebovali kar 1045 dni. V društvu se že pripravljajo in preučujejo možnosti individualnih tožb, ne samo proti Banki Slovenije, temveč tudi komercialnim bankam. "Dokazali smo, da so bile naše utemeljitve in dokazovanja upravičena, saj je zakon o bančništvu neustaven vsaj v dveh členih," je poudaril Verbič. Presojo je namreč sprožila pobuda, ki sta jo za VZMD v imenu 158 razlaščenih fizičnih oseb napisala odvetnik Miha Kunič in prvopodpisani Tadej Kotnik. Slednji je že dejal, da bodo lahko dokazali oškodovanje. Kunič pa, da gre za pričakovan korak sodišča, na podlagi katerega pričakujejo, da bodo vsaj imetniki podrejenih obveznic v celoti izplačani.
Verbič pričakuje, da bo glede na napotilo ustavnega sodišča DZ v avtonomni obravnavi in presoji s konstruktivnim pristopom omogočil pravna sredstva razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic po razlastitvi v šestih slovenskih bankah. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je bila pravna podlaga za izbrise v bankah ustavna, ni pa omogočila učinkovitega sodnega varstva.
Predsednik VZMD zato tudi od vlade v prihodnje pričakuje bolj konstruktiven pristop, saj da se je izkazalo, da ne gre slepo zaupati trditvam vodilnih iz Banke Slovenije. "V vseh nadaljnjih postopkih bomo skupaj uveljavljal vse tisto, kar izhaja iz pravic manjšinskih delničarjev in razlaščenih lastnikov obveznic," je napovedal. "Odločitev ustavnega sodišča nam omogoča, da stopimo na to pot," je dodal. Kot je napovedal, je treba v nadaljnjih postopkih najprej izpodbijali akte Banke Slovenije, ki so to stanje povzročili.
"Strokovni sodelavci že pripravljajo in preučujejo možnosti. Že pred tem smo najavili, da imamo pripravljeno vse za vlaganje morebitnih odškodninskih tožb. Šlo bo za individualne tožbe, ki bodo močno obremenile slovenski sodni sistem," je napovedal Verbič. "Ne samo zoper Banko Slovenije, posledično tudi samo državo, pač pa tudi na ravni komercialnih bank."
V združenju so prepričani, da se da zadeve v dialogu enostavno rešiti, zato so že predlagali zakonsko ureditev za vse razlaščene imetnike delnic in obveznic, v kateri so predvideli participacijo Banke Slovenije, bank in Družbe za upravljanje terjatev bank, na katero se bilo prenesene terjatve.
Z razlastitvijo je namreč po Verbičevem mnenju prišlo do enormnega oškodovanja, s temi ravnanji pa so bili prizadeti tudi vsi preostali državljani, saj so se postopki predolgo vlekli, regulator - Banka Slovenije - pa je deloval neustavno. Zato je pozval tudi k ukrepanju proti vodilnim v Banki Slovenije, ki so po njegovem mnenju odgovorni za nastale razmere. V VZMD so te sicer že ovadili prav zaradi razlastitve, je spomnil Verbič in dodal, da je to že vodilo v hišne preiskave.
Kaj pravijo v NKBM?
V NKBM menijo, da gre za zahtevno in kompleksno temo. "Današnja odločitev oz. ugotovitev ustavnega sodišča predstavlja določen mejnik pri razreševanju problematike, vendar proces še ni dokončan," so povedali na NKBM in dodali, da odločitev na njihovo vsakodnevno poslovanje ne vpliva.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.