Uvedba kavcijskega sistema: kdo je za in kdo proti

Predlagani kavcijski sistem zbiranja nepovratne odpadne embalaže plastenk in pločevink v avtomatih, nameščenih na lokacijah trgovcev, bi po navedbah zbornice predstavljal vzporeden sistem zbiranja komunalne embalaže. "Dejstvo je, da kavcijski sistem rešuje zelo majhen del embalaže, ki je dana na slovenski trg," so zapisali. Po njihovih podatkih se v Sloveniji na trg letno da okoli 280.000 ton vse embalaže.

"Mešane komunalne embalaže, v okviru katere se zbira tudi embalaža pijač, se letno zbere od 98.000 do 104.000 ton. Embalaže pijač pa se letno da na trg v ocenjeni količini okoli 8400 ton PET-plastenk in okoli 2000 ton pločevink. S kavcijskim sistemom torej rešujemo zgolj 3,7 odstotka na slovenski trg dane embalaže," so izračunali.

Že danes je po njihovih podatkih ločeno zbranih preko 78 odstotkov PET-plastenk pijač in preko 90 odstotkov pločevink, ki niso nikoli predstavljale izziva za zbiranje. "Vsa ostala embalaža bi se morala v primeru uvedbe kavcijskega sistema še naprej zbirati na utečen način," so zapisali.

Nov kavcijski sistem bi po njihovih opozorilih spodbujal proizvajalce k proizvodnji nove embalaže za enkratno uporabo, ki se reciklira, kar je po trajnostni hierarhiji ravnanja z odpadki nižja prioriteta od ponovne uporabe. Prav tako bi zaviral razvoj in napredek na področju izdelave trajnostnih izboljšanih oblik povratne embalaže.

Med drugim so izpostavili tudi, da imajo nekatere države dolgoletno tradicijo kavcijskega sistema za odpadno embalažo, kot so na primer Hrvaška, Nizozemska in Nemčija, "a te države ne kažejo podobe čistejšega okolja kot v Sloveniji".

Tudi dvig cen proizvodov je zaradi morebitne uvedbe kavcijskega sistema neizogiben, so prepričani. Menijo tudi, da bi sistem z vzporedno logistiko povečal ogljični odtis.

Nevladne organizacije zbirajo podpise za uvedbo kavcijskega sistema

Podpise podpore za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač sicer zbira društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog. Z zbiranjem podpisov bo Eko krog zahteval, naj se ustrezni predpisi sprejmejo še letos, kavcijski sistem pa da začne delovati januarja 2026. Med prednostmi kavcijskega sistema izpostavljajo bistveno zmanjšanje smetenja, pospeševanje ponovne uporabe in recikliranja ter zmanjšanja rabe naravnih virov in energije.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo aktivnosti za morebiten zagon kavcijskega sistema še vedno tečejo. Kot je prejšnji teden za STA pojasnila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, aktivnosti nevladnikov, ki so se lotili zbiranja podpisov, pozdravlja, saj se ji zdi prav, da tudi javnost pove, kaj si želi. 

Na ministrstvu do uvedbe sistema po njenih besedah niso bili nikoli odklonili, pred dokončnim sprejetjem odločitve o uvedbi sistema pa želijo preveriti vse potrebne podatke o količinah ločeno zbranih plastenk.

Pogovori in analize o kavcijskem sistemu v Sloveniji sicer tečejo že od jeseni 2021. Podprle so ga vse politične stranke prejšnje vlade, prostor je našel v Zakonu o varstvu okolja in koalicijski pogodbi sedanje vlade, navajajo pri Eko krogu. Podpirajo pa ga tudi proizvajalci pijač in nekateri trgovci ter 15 nevladnih organizacij. V tem času pa da sta dve raziskavi pokazali, da si ga želi tudi 94 odstotkov Slovenk in Slovencev.