To je po posvetovanjih na Evropski komisiji povedala državna sekretarka na slovenskem gospodarskem ministrstvu Renata Vitez in bila zelo zadovoljna. "Če do povečanja kvote ne bi prišlo in bi bila na uvoz uvedena 17,7-odstotna dodatna carina, bi za jeseniški Acroni to pomenilo 650.000 evrov več stroškov," je pojasnila.
Zelo hitro polnjenje kvote za elektrojeklo je bil eden od razlogov, da je Slovenija zahtevala posvetovanja z Evropsko komisijo. Glede na podatek, da samo Acroni letno v EU izvozi približno 30.000 ton elektrojekla, je bila kvota za ta izdelek zelo nizko postavljena in se je temu primerno hitro polnila. "Od uvedbe ukrepov konec marca je Acroni uvozil 6681 ton, do izteka septembra, ko bo začasnih ukrepov načeloma konec oziroma naj bi ti postali stalni, pa jih namerava še 7530 ton. Kvota je bila že tik pred izpolnitvijo, toda njeno povečanje bi do konca septembra moralo zadostovati," je pojasnila Vitezova. Druge kvote iz ukrepov pa se ne polnijo s tako hitrostjo - v povprečju so polne 42-odstotno - in zato z drugimi izdelki, za katere velja zaščita, težav zaenkrat ne bi smelo biti, je še dodala državna sekretarka.
Manj konkretni pa so bili odgovori Evropske komisije - evropsko stran je vodil šef oddelka za jeklo v generalnem direktoratu za trgovino Salvatore Salerno - na drugo temo, zaradi katere je Slovenija želela nove pogovore, in sicer o pričakovani uvedbi stalnih zaščitnih ukrepov po izteku začasnih. "Več kot to, da bodo stalni ukrepi skoraj zagotovo uvedeni in da bodo morda zajeli manjše število izdelkov kot začasni, na Evropski komisiji ta hip niso pripravljeni povedati," je dejala Renata Vitez. Tudi o njihovi obliki ne, čeprav se kot bolj verjetna kaže ohranitev globalnih kvot in ne uvedba nacionalnih kvot za posamezne izdelke oziroma države, je dodala. O stalnih ukrepih se sicer EU še pred uvedbo namerava posvetovati tudi s kandidatkami, predvidoma v začetku septembra.
