Po njegovih besedah je v času tranzicije največje breme inflacije padlo na ramena izvoznikov, saj se je vrednost tolarja v minulih letih povečevala za okoli 50 odstotkov počasneje kot inflacija. Kot je dejal, je zato v interesu izvoznikov, da bi Slovenija čim prej dosegla maastrichtske kriterije in se vključila v evropsko monetarno Unijo.
Stanič je odgovoril tudi na številna vprašanja, povezana z razvojem Gorenja. Med drugim je dejal, da se bo Gorenje v skladu s svojo razvojno strategijo v naslednjih letih še širilo, najprej v države na območju nekdanje Jugoslavije, kje ima že sedaj zelo velik tržni delež. Ker je trgovina dvosmerna cesta, bo Gorenje v teh državah tudi investiralo in kupovalo komponente, vendar pa je za to potrebno proizvajalce najprej ustrezno usposobiti.
Na vprašanje, ali podjetje išče strateškega partnerja, je Stanič odgovoril, da se Gorenju ni treba na vrat na nos prodajati, saj se je podjetje ob pomoči in razumevanju delavcev samo saniralo. Zdaj je Gorenje eno najboljših slovenskih podjetij, ki ima lastno proizvodnjo brez licenc, lasten razvoj, lastno prodajo doma in v tujini in lastno uveljavljeno blagovno znamko, ki jo poznajo potrošniki na vseh kontinentih sveta, saj podjetje izvozi več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje.
