Če bi se ob zbiranju nadaljnjih podatkov izkazalo, da je bil posel opravljen v nasprotju z uredbo o ukrepih proti Iraku, ki jo je sprejela slovenska vlada in je bila objavljena v Uradnem listu št. 79/2001, pa bi takšno ravnanje v skladu z omenjeno uredbo predstavljalo prekršek, so še opozorili v uradu generalne državne tožilke.
Ker so za nadzor spoštovanja določil uredbe o ukrepih proti Iraku pooblaščeni pristojni inšpekcijski in carinski organi, policija in ministrstvo za obrambo, so se v uradu generalne državne tožilke odločili, da glede na trgovinsko naravo posla svoje podatke odstopijo glavnemu tržnemu inšpektorju in generalnemu direktorju carinske uprave, da v mejah svoje pristojnosti ukreneta, kar bosta ocenila za potrebno.
V kranjskem Iskratelu lahko tako v naslednjih mesecih pričakujejo obisk carinske uprave, ki ji bodo morali, če bo ta zahtevala, izročiti dokumente v zvezi z domnevno spornimi posli. Carinska uprava se bo zadeve lotila temeljito, in to na podlagi dokumentacije, ki jo je v četrtek dobila od generalne tožilke. Kot je povedal namestnik generalnega direktorja Carinske uprave Viljem Belovič, je v tej dokumentaciji govora samo o centralah in obdobju, kdaj naj bi se posli izvajali. Šlo naj bi za posle v letih 2001 in 2002.
Informacije o tem, za kolikšen obseg poslov naj bi šlo, naj bi dokumentacija, trdijo na Carinski upravi, ne vsebovala, naj bi pa šlo za poslovanje prek Iskratelove družbe v Rusiji.
Kot so poudarili na Carinski upravi, bi moral Iskratel plačati denarno kazen, če bi se ugotovilo, da je embargo kršil po letu 2001, in to v višini najmanj 10-kratne vrednosti blaga.
