Na Iskratelu so povedali, da so preiskovalne ustanove zaprosile predstavnike korporacije Siemens in tudi vse družbe, ki so s Siemensom lastniško povezane, naj, dokler preiskava traja, ne dajejo nobenih izjav v zvezi s sodelovanjem v okviru programa Združenih narodov nafta za hrano.
Nemški tednik Focus je v soboto na svoji spletni strani zapisal, da je münchensko državno tožilstvo minulo sredo zaradi suma, da je münchenski koncern Siemens kršil embargo Združenih narodov proti Iraku, preiskalo pisarne podjetja in zasebni stanovanji dveh managerjev ter zaseglo dokumentacijo o sklenjenih poslih podjetja. Tožilstvo naj bi po pisanju Focusa preiskovalo podatke o pošiljki 14 digitalnih telefonskih central prek Iskratela, ki je v večinski lasti Siemensa.
Blago naj bi v Irak poslali prek moskovske podružnice Iskratela
Tednik je med drugim še zapisal, da naj bi visoko tehnološko blago v vrednosti 13 milijonov dolarjev v Irak poslali leta 1998 prek moskovske podružnice Iskratela. Da bi prikrili, da je Siemensovo hčerinsko podjetje Iskratel delovalo kot proizvajalec in dobavitelj, so vpletli tudi avstrijsko podjetje Aventec, proti kateremu že dalj časa teče preiskava pri državnem tožilstvu v Celovcu.
Tiskovni predstavnik Siemensa je poročanje Focusa potrdil
Dodal pa je tudi, da "ni šlo za dobavo Siemensovih proizvodov". Slovensko podjetje Iskratel je očitno dobavljajo naprave iz lastne proizvodnje, Siemens je vedno deloval v popolni skladnosti z vsemi pravnimi določbami.
Kot je poročala nemška tiskovna agencija, Siemens preiskavo münchenskega državnega tožilstva potrdil, vendar pa s prstom pokazal na Iskratel, češ pri poslu z Bagdadom ne gre za njihove proizvode, pač pa Iskratelove. Sporno prodajo 14 digitalnih telefonskih central v vrednosti 13 milijonov dolarjev pa so za našo televizijo v Iskratelu zanikali že pred dnevi. Trdijo, da so se o prodaji teh central prek svojega podjetja v Moskvi leta 98 res dogovarjali, a tega posla z Irakom pozneje niso sklenili.
Kot je za 24ur povedal Dušan Mitič, direktor prodaje v Iskratelu: "Bi šlo za posel v okviru humanitarnih projektov pod okriljem ZN za pošto in telekom. Vendar nič v zvezi z iraško vojsko in policijo."
Zanikali so, da naj bi sumljivi posel izpeljali prek avstrijskega podjetja Aventec.
"Aventec nam je izvajal pomoč pri teh poslih. Uporabljali smo ga kot logistični kanal," je še povedal Mitič.
Naša policija kot tudi tožilstvo o domnevnem Iskratelovem kršenju embarga za zdaj uradno ne vesta ničesar. Se je pa tožilstvo že povezalo z münchenskimi kolegi, ki primer preiskujejo.
Zdenka Cerar, generalna državna tožilka je za 24ur povedala, da pravkar potekajo pogovori, ter da bodo zagotovo dobili od njih tiste podatke, ki so jim potrebni, da bodo ugotovili, ali je podlaga za kakšen postopek ali ne.
Za zdaj torej ni izključeno, da bo moralo Iskratel pod drobnogled vzeti tudi naše tožilstvo.