Devet ur po domnevnih sabotažah plinovoda, je nova eksplozija odjeknila v kraju Karačajevsk na jugu Rusije in uničila daljnovod. Rusija je zato ustavila pošiljanje električne energije v Gruzijo.
Ruski strokovnjaki pravijo, da bodo plinovod popravili v dveh ali treh dneh, gruzijski predsednik Sakašvili pa trdi, da bodo dela najverjetneje trajala “več tednov”.
Rusija trdi, da sta bili eksploziji na plinovodu v Severni Osetiji delo saboterjev, in jih kot taki tudi preiskujejo, medtem ko prihajajo iz Gruzije vse glasnejše obtožbe, da je njihova severna soseda dobavo plina ustavila namerno. “Zadeli so nas ob ravno pravem času,” je tako dejal gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. “Nikogar ne obtožujem, samo vprašanja postavljam. Konec koncev je vse skupaj videti zelo sumljivo," je dodal in dogajanje primerjal z ustavitvijo dobave plina Ukrajini v prvih dneh januarja. Prepričan je, da jih poskuša Rusija, od katere njegova država dobiva vse zaloge plina in četrtino električne energije, izsiljevati. Poudaril je, da so ves dan poskušali doseči ruske vladne uradnike, a brez uspeha. Moskva obtožb ne komentira.
Sakašvili je tudi povedal, da so gruzijske rezerve zemeljskega plina močno načete in da jim ga že zmanjkuje. “Niti enodnevne zaloge nimamo, zato smo plin že nehali pošiljati v gospodinjstva.” Bolnice in šole, ki so zaradi težav s plinom večinoma ostale zaprte, ogrevajo s propanom. “Našli bomo rešitev. Preživeli smo že hujše čase, sicer pa Rusija nikoli ni bila zanesljiva partnerica,” je dejal Sakašvili.
Ena od rešitev naj bi bila tudi dogovor o uvozu plina iz Azerbajdžana in Turčije, s čimer bi se končala gruzijska odvisnost od Rusije. Pogajanja že potekajo, sklenili pa naj bi jih do jeseni.
Sicer pa je Rusija danes prva preko Azerbajdžana poslala nekaj plina Gruziji.
Evropa noče biti odvisna od ruskega plina
V svetu vse bolj prevladuje prepričanje, da poskuša Rusija izsiljevati države, ki so odvisne od njenih zalog zemeljskega plina. Domneve so se pojavile, potem ko je ruska družba Gazprom za več dni ustavila dobavo plina Ukrajini, posledica pa so čutile številne evropske države.
Tudi zato je predsedujoči Evropski uniji, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel petindvajseterico pozval, naj naredi vse, da bi zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Poleg izsiljevanja Ukrajine, ki je vplivalo tudi na države Unije, naj bi ga v to prepričalo tudi dejstvo, da je Rusija zaradi izjemno nizkih temperatur v zadnjih dneh in večje porabe plina doma zmanjšala njegov izvoz v tujino.
