Mencinger: Postopek komisije je irelavanten

Slovenija, Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska se pridružujejo enajstim državam članicam Evropske unije, ki so se v težavah znašle zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaji, načrtovani za letos, namreč v teh državah ne ostajajo blizu referenčne vrednosti treh odstotkov bruto domačega proizvoda, niti ni presežek izjemen in začasen, kar pa Evropski komisiji ni všeč.

Kot so sicer v Bruslju že večkrat pojasnili, bodo postopki zoper te države zaradi krize izjemoma prožnejši. Javnofinančni primanjkljaji so namreč v veliki meri posledica ukrepov, ki jih države članice sprejemajo v boju proti finančni in gospodarski krizi.

Po napovedih Evropske komisije na podlagi podatkov iz Slovenije bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP. Načrtovani primanjkljaj je nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo dopušča pakt o stabilnosti in rasti, in ni niti blizu te meje, ugotavlja komisija.

Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta pravne fakultete je za 24ur.com dejal, da je omenjeni postopek zgolj opozorilo. "Ti primanjkljaji so zelo normalna stvar. In zakaj zdaj delajo ta opozorila, je težko reči," je dejal in nadaljeval, da smo v času, ko so sprejeli mejo 3 odstotkov BDP, imeli gospodarski "boom", ko pa so prišle težave, je Evropska komisija na to pozabila. "Mislim, da ni nekega velikega pomena za tem. Dejanski primanjkljaj je mogoče problematičen, ne pa to, kar Evropska unija o tem pripoveduje," je dejal. 

Glede globe, ki je predpisana kot najhujša kazen in znaša največ pol odstotka BDP države, je Mencinger dejal, da je malo verjetno, da bi neka velika država globo tudi dejansko plačala. "V tej fazi, ko vsa gospodarstva hirajo, je to irelavantno," je povedal.

Z ministrstva za finančne zadeve so sporočili, da bo Slovenija zaradi kredibilnosti pakta stabilnosti in rasti ter skupne valute predvidene postopke dosledno spoštovala. Ministrstvo se v veliki meri strinja z oceno Evropske komisije glede višine in narave primanjkljaja ter posledično uvedbo postopka presežnega primanjkljaja.

"Slovenija ostaja zavezana postopni javnofinančni konsolidaciji, ki bo skladna z okrevanjem gospodarstva. Vlada RS je v ta namen že sprejela predloga proračunov za naslednji dve leti, ki ohranja raven odhodkov proračuna v letu 2011 na enakem nivoju kot leta 2010,“ so sporočili z ministrstva.

Kot pravijo na ministrstvu, bo komisija predvidoma do decembrskega zasedanja Ekonomsko-finančnega odbora predlagala sprejetje sklepa Sveta EU o obstoju presežnega primanjkljaja v Sloveniji ter priporočil Sveta EU za odpravo presežnega primanjkljaja, ki bodo vsebovale tako časovni rok za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP kot tudi predlog ukrepov ekonomske politike.

Ključna določila pakta so:

- Srednjeročno zagotoviti uravnotežen proračun oziroma proračun s presežkom.

- Proračunski primanjkljaj posamezne članice ne sme preseči treh odstotkov njenega BDP, medtem ko javni dolg države z evrom ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

- Vzpostavitev mehanizma za preverjanje izpolnjevanja meril, ki Evropski komisiji omogoča, da proti državi, ki krši pravila območja evra o proračunskem primanjkljaju in javnem dolgu, uvede postopek; ta se lahko končna z letno globo v višini največ pol odstotka BDP države.

'V Bruslju se držijo starih pravil'

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je medtem v odzivu na odločitev komisije povedal, da se v Bruslju držijo starih pravil, ki jih komisija ni želela spremeniti, kar pa je glede na njeno opozorilno vlogo razumljivo. V skladu s temi pravili morajo namreč kršitve pravil pakta o stabilnosti in rasti biti nekaj izjemnega oz. začasnega, zaradi česar so v dosedanji praksi članice EU svoje poslabšane javnofinančne razmere tudi vedno poskušale prikazati v tej luči.

Kovač meni, da je vseh devet držav, proti katerim je komisija danes začela postopek, v posebnem položaju, saj so nadaljnje javnofinančne razmere povsem odvisne od tega, ali gospodarstvo ne bo resnično okrevalo po krizi in se bodo morale odločiti za dodatne javnofinančne spodbude ali pa bodo izboljšane gospodarske razmere samodejno poskrbele za povečanje javnofinančnih prilivov. Napovedovati v trenutnih razmerah za več let naprej je namreč po njegovem zelo negotovo.

Odločitev komisije bi bilo treba po prepričanju Kovača jemati enako resno, kot to jemlje EU sama. Po njegovem gre za formalni poziv k temu, da se države ne podajo na pot dolgoročnejšega deficitarnega javnofinančnega financiranja, ki ga je potrebno obravnavati z mirno krvjo in v kontekstu delovanja mednarodnih ustanov. Te po njegovem mnenju kljub izrazito spremenjenim gospodarskim razmeram in kljub zavezam, ki so jih dale glede prilagoditve kriterijev v času gospodarske in finančne krize, v praksi niso v zadostni meri spremenile razumevanja vloge ekonomskih politik.

'Odločitev je hvalevredna'

Drugačnega mnenja pa je Kovačev kolega Bernard Brščič. Ta je namreč prepričan, da je odločitev Bruslja hvalevredna, saj pomeni nevtralno opozorilo sedanji vladi, da je s svojo pretirano ekspanzivno javnofinančno politiko na napačni poti. Pot iz krize po mnenju Bruslja očitno ne more biti tlakovana z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji in rastočim javnim dolgom.

Brščič je tako izrazil prepričanje, da tovrstna fiskalna politika za Slovenijo ni ne primerna ne dolgoročno vzdržna, saj bo njena posledica zmanjšana konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Javna poraba se namreč približuje 50 odstotkom bruto domačega proizvoda, to pa zaradi posledične požrešnosti države, ki se kaže v visokih davkih, dolgoročno škodi slovenskemu gospodarstvu.

Gibanje slovenskega gospodarstva v zadnjem letu predstavlja po Brščičevem mnenju znotraj okvira EU izrazito negativen zgled, Slovenija pa je v zadnjem letu postala svojevrsten gospodarski bolnik. Čeprav po letnem padcu BDP sicer ni najvišje v EU, pa kažejo drugi kazalci, ki so za diagnozo razmer v slovenskem gospodarstvu ključni- izrazit padec izvoza, investicij in industrijske proizvodnje - zelo črnogledo sliko.

Poleg tega je npr. v pribaltskih državah, ki so po padcu BDP slabše od Slovenije, upad gospodarske dejavnosti po besedah Brščiča v veliki meri posledica restriktivnih javnofinančnih politik, ki se kažejo v nižjem BDP. Brščič je začuden, kako je uspelo Sloveniji ob popolnoma razbrzdani javnofinančni politiki, ob več kot 25-kratnem povečanju proračunskega primanjkljaja v letu dni tako poslabšati gospodarske kazalce.

'Veliko možnih prihrankov'

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je zatrdil, da na zbornici ne delijo vladne ocene, da Slovenija potrebuje tako velik primanjkljaj. Po njegovem prepričanju je v javni porabi veliko možnih prihrankov, predvsem na področju plač v javnem sektorju in na področju javnega financiranja investicij. Hribar meni tudi, da v Sloveniji država preveč sredstev nameni za socialno politiko, premalo pa za razvojne ukrepe.

Evropska komisija bo sicer predvidoma do decembra predlagala sprejetje sklepa Sveta EU o obstoju presežnega primanjkljaja v Sloveniji ter priporočil za njegovo odpravo. Ta bodo vsebovala tako časovni rok za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP kot tudi predlog ukrepov ekonomske politike.