Voditelji ne izključujejo kontroliranega bankrota Grčije

V ponedeljek in torek so se sestali finančni ministri držav članic evroobmočja, ki so razpravljali o rešitvi grškega problema in tudi o pripravah na rezultate stresnih testov za banke. Grčija bi namreč potrebovala dodatno posojilo, saj ne more odplačevati dolga. Zato že nekaj časa teče tudi razprava o alternativnih ukrepih, bodisi reprogramu dolga ali pa celo o nadzorovanem bankrotu. V torek po sestanku je nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager dejal, da države kontroliranega bankrota Grčije ne izključujejo več. Kljub temu pa se to omenja le kot ena izmed možnosti.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je dejal, da bo Grčija potrebovala novo posojilo do 15. septembra. Ob tem je dodal, da trgi izrabljajo grško situacijo, da bi napadali evro, in da bodo to počeli ne glede na to, kakšne ukrepe bo sprejela Grčija.

V Nemčiji pa menijo, da ne bi smeli hiteti z novim posojilom Grčiji. Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je dejal, da bi drugi paket pomoči za Grčijo lahko počakal do septembra. Tudi generalna direktorica mednarodnega denarnega sklada Christine Legarde je dejala, da IMF še ni pripravljen na pogovore o novem paketu pomoči.

Sicer pa so se pojavile tudi neuradne informacije, da naj bi se v kratkem na temo reševanja evra sestali tudi voditelji evroskupine na izrednem srečanju. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rumpoy je ob robu srečanja s predsednikom španske vlade dejal, da sestanek v petek "ni izključen“. Evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn pa navedb o vrhu ni želel komentirati.

IMF: Nehajte se prepirati glede Grčije

IMF je danes pozval Grčijo, naj odločno in hitro nadaljuje s fiskalnimi in strukturnimi reformami ter privatizacijo, pri čemer je ocenil, da se bo grški BDP letos namesto za tri odstotke skrčil za 3,8 odstotka. Gospodarska rast naj bi se sicer vrnila v prvi polovici 2012.

IMF je obenem članice območja evra pozval, naj se nehajo prepirati glede dodatne pomoči Grčiji in podprejo večjo vpletenost zasebnega sektorja v ukrepe za stabilizacijo razmer v prezadolženi državi, saj nejasnost v razpravah o tem vprašanju ne povečuje zaupanja v program reševanja dolžniške krize. Glede na obseg finančnih obveznosti Grčije je celovito sodelovanje zasebnega sektorja ustrezna rešitev, sporoča IMF.

Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov BDP, do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za pomoč držav z evrom in IMF. Ključnega pomena je tako hitro in dosledno izpolnjevanje programa.

IMF je pozval tudi k reformi davčnega sistema v Grčiji s širitvijo davčne baze in nižanjem stopenj. IMF sicer pričakuje, da se bo počasi izboljšala konkurenčnost grškega gospodarstva, razlika v stopnji inflacije z drugimi članicami območja evra pa naj bi počasi izginila, in to ne glede na višje cene nafte. Stroški dela bodo namreč po oceni IMF še naprej padali.

K ukrepanju pozivajo tudi Italijo

IMF je prav tako pozval italijansko vlado, ki se je zaradi strahu pred širitvijo dolžniške krize znašla pod udarom finančnih trgov, da odločneje ukrepa za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. IMF je sicer pohvalil program vlade, saj je Italija javnofinančni primanjkljaj s 5,3 odstotka v dveh letih znižala na 4,5 odstotka BDP. Vendar pa mora vlada še bolj racionalizirati svoje delo in določiti prioritete.

Italijanska vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2012, javne finance pa naj bi izravnala do leta 2014, kar je IMF pohvalil.

Moody's znižal bonitetno oceno Irski

Bonitetna hiša Moody's je znižala kreditno oceno Irski z Baa3 na Ba1, obeti pa ostajajo negativni, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kot navajajo v bonitetni hiši, so oceno znižali, ker naraščajo možnosti, da bo Irska proti koncu leta 2013, ko bo končan podporni program EU in Mednarodnega denarnega sklada, potrebovala dodatno pomoč.

Moody's sicer priznava, da je Irska do zdaj "pokazala močno zavezanost k fiskalni konsolidaciji in da je do zdaj izpolnila svoje obveznosti iz programa". Vendar pa so oceno znižali, ker še vedno obstaja tveganje.

Irska nezadovoljna z znižano kreditno oceno

Irska vlada je izrazila nezadovoljstvo z znižano bonitetno oceno in zapisala, da je znižanje kreditne ocene v nasprotju z nedavnimi ocenami drugih bonitetnih hiš, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Še prejšnji teden je bonitetna hiša Fitch&DBRS opazila izboljšanje našega gospodarstva in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v prvem četrtletju ter dejala, da ni razlogov, da bi spremenili kreditno oceno Irske," so zapisali na irskem finančnem ministrstvu.

Irski gospodarski minister Richard Bruton pa je za irsko nacionalno televizijo dejal, da je odločitev bonitetne hiše "frustrirajoča in bo zelo otežila njegovo delo". Bruton je poudaril, da znižanje ocene ne pomeni, da irska vlada ni uspešna pri izpolnjevanju obveznosti, temveč le odraža trenutno negotovost v Evropski uniji.

Vodja institucionalne prodaje v Assya Capital v Parizu Lionel Jardin je sicer za Reuters dejal, da znižanje ocene verjetno ne bo imelo bistvenega vpliva na vrednost borznih indeksov.

Britanski premier David Cameron pa je države članice območja evra danes pozval, naj skupaj storijo več in hitreje, da bi ustavile širjenje dolžniške krize. "Države območja evra morajo po mojem mnenju spoznati, da morajo skupaj storiti več in hitreje, biti morajo hitrejše od trgov, kot pa da se odzivajo na naslednjo krizo," je dejal v britanskem parlamentu. Ob tem je ponovil, da Velika Britanija ne sme vstopiti v območje skupne evropske valute.

Nova finska finančna ministrica Jutta Urpilainen pa je danes opozorila, da bi se lahko dolžniška kriza na območju skupne evropske valute še razširila. "Obstaja resna nevarnost, da bo kriza vodila do visokega vala, ki se bo širil, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi to preprečili," je dejala za radio YLE.

Kriza bi po njenih ocenah lahko presegla Grčijo, Portugalsko in Irsko. "Italija mora čim prej pospraviti po svoji hiši in sprejeti odločitve, podobne tistim, ki jih je sprejela Grčija," je povedala 35-letna ministrica.