V prisilno poravnavo tudi Meblo a+a

Novogoriško podjetje Meblo a+a je po dobrem poslovanju v zadnjih 15 letih lani zašlo v težave. Za izdelke iz njihovega programa prometne signalizacije niso dobili plačila, zato so morali lani opraviti 1,2 milijona evrov slabitev. Sredi decembra so na sodišču vložili predlog za prisilno poravnavo, ki so ga v torek še dopolnili.

V dopolnjenem predlogu prisilne poravnave, za katerega upajo, da ga bo sodišče potrdilo, predvidevajo poplačilo polovice vseh terjatev upnikov v petih letih.

Dela na njihovem drugem programu, izdelavi kovinskega pohištva, imajo dovolj, primanjkuje pa jim finančnih sredstev za nabavo materiala za proizvodnjo. Med drugim imajo tudi že podpisano pogodbo z Ikeo za izdelavo vrtnega stola, vendar bi morali prve dobave opraviti letošnjega aprila, je povedal direktor Mebla a+a Tomaž Ocvirk.

Novogoriška družba, ki je na področju prometne signalizacije imela kar polovico slovenskega tržnega deleža, se je v težavah znašla leta 2010. Propadla gradbinca SCT in Vegrad sta ji ostala dolžna visoke zneske, samo za opremo rondoja Tomačevo kar 400.000 evrov.

"Za družbo, ki je v letu 2011 ustvarila 2,5 milijona evrov prihodkov, pomeni to precej denarja," je povedal Ocvirk. Leto poprej so prihodki znašali štiri milijone evrov, prav toliko jih ob nadaljevanju proizvodnje načrtujejo tudi letos. Kar 90 odstotkov celotne proizvodnje na kovinarskem programu izvozijo v Italijo, na Norveško in Švedsko, kjer imajo tudi letos dogovorjenih nekaj večjih poslov.

V Meblu a+a je zaposlenih 60 delavcev, ki jim dolgujejo približno dve plači. "Vsak mesec smo jim nakazali vsaj nekakšne akontacije, vendar ne celotnih plač," je še povedal direktor. Zato so lani na račun upokojevanj in odhodov zmanjšali število zaposlenih za 20, letos pa načrtujejo zmanjšanje števila delavcev še za deset.

"Dela pri izdelavi vrtnega pohištva imamo dovolj, nimamo pa denarja za nabavo surovin," je še povedal Ocvirk. Ker se z bankami še niso uspeli dogovoriti za posojilo, jih lahko reši le dokapitalizacija podjetja. Sedanji lastniki, zaposleni in nekdanji zaposleni, denarja za dokapitalizacijo nimajo, zato pa se pogovarjajo z nekaterimi zainteresiranimi slovenskimi investitorji.