V prvem četrtletju 2,3-odstotni padec BDP

Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos za 2,3 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Slovenija je to četrtletje, na koncu katerega je izbruhnila epidemija koronavirusa, zabeležila manjše domače in tuje povpraševanje. Na upad BDP je imel upad domačega povpraševanja večji vpliv, je sporočil statistični urad.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka.

Domače trošenje se je v prvem četrtletju zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. V okviru končnega trošenja pa se je povečala potrošnja države, in sicer za 5,8 odstotka.

Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se zmanjšale za 6,3 odstotka.

Na zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se v letni primerjavi povečale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se povečale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka.

Povečale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile padec celotnih bruto investicij in domače potrošnje.

Izvoz se je v prvem četrtletju leta v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka.

Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanje trgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je tokrat prispeval 0,5 odstotne točke.

Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.

Cene življenjskih potrebščin so se znižale

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja znova znižale, na letni ravni je bila deflacija tako kot aprila 1,2-odstotna, k njej pa so največ prispevali cenejši naftni derivati. Medtem so se cene na mesečni ravni zvišale, inflacija je bila 0,9-odstotna, k njej pa so največ prispevale višje cene svežega sadja.

Maja se je blago na letni ravni pocenilo za 2,9 odstotka - trajno blago za 2,3 odstotka, poltrajno blago za 2,9 odstotka in blago dnevne porabe za 3,1 odstotka, medtem ko so se storitve podražile za dva odstotka, je danes objavil statistični urad.

K letni deflaciji so največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 32,4 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila za 23,9 odstotka, bencin za 25,5 odstotka in dizelsko gorivo za 22,5 odstotka.

Sledila so cenejša obleka in obutev, ki so k deflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Obleka in obutev sta bila na letni ravni cenejša za 4,2 odstotka.

Po drugi strani so deflacijo najbolj nižale višje cene hrane, ki so k skupni letni rasti dodale 0,8 odstotne točke. Hrana se je v enem letu podražila za 5,4 odstotka - sveže sadje se je podražilo za 23,4 odstotka, meso pa za 10,6 odstotka.

Medtem so k mesečni inflaciji največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene svežega sadja, ki se je podražilo za 32,8 odstotka. 0,3 odstotne točke so prispevale višje cene blaga in storitev iz skupine rekreacija in kultura (+2,7 odstotka), po 0,1 odstotne točke vsaka pa še dražja obleka in obutev (+1,1 odstotka), druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (+5,9 odstotka) in vse druge majske podražitve.

Mesečno inflacijo so po drugi strani za 0,1 odstotne točke znižali cenejši naftni derivati - tekoča goriva so se pocenila za 6,7 odstotka, goriva in maziva pa za 0,8 odstotka.

Maja je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,2-odstotna, potem ko je bila lani maja 1,7-odstotna. Maja lani je bila sicer letna inflacija 1,4-odstotna.

Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je bila maja 1,4-odstotna deflacija (maja lani 1,6-odstotna inflacija), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,3-odstotna (maja lani 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.