V prvem četrtletju 9,8-odstotna gospodarska rast

Domača potrošnja je bila za 16,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju lani. K tej številki je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Rast so statistiki zabeležili tudi pri investicijah v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zalogah. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.

Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz – uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se povečale za 21,8 odstotka.

Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 16,7 odstotka. Visoka je ostala tudi rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna.

H gospodarski rasti so v prvem četrtletju pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala, v prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oz. 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v prvem četrtletju na letni ravni 9,6-odstotna, na četrtletni pa 0,8-odstotna.

Umar: Medletna rast visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove

Umar je v komentarju na podatke Sursa zapisal, da je medletna rast ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove. Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroki, razmere pa so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. 

Na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Kupna moč gospodinjstev pa je pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane. V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast investicij, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna potrošnja je bila višja kot v enakem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu, so še zapisali. 

Banka Slovenije: Rast kljub umiritvi ostaja visoka

Po izrazitem povišanju ob koncu lanskega leta se je gospodarska rast v prvem četrtletju letos pričakovano umirila, a ostala višja kot v evrskem območju. Z 0,8 odstotka na četrtletni ravni je bila za 0,6 odstotne točke višja od povprečja v območju evra, so najnovejše podatke o gospodarski aktivnosti komentirali na Banki Slovenije.

Ob tem opažajo, da so razmere v predelovalnih dejavnostih postale zahtevnejše, medletna rast dodane vrednosti se je namreč nekoliko upočasnila, skupna proizvodnja pa je ob izrazitih razlikah med panogami četrtletno stagnirala. Poslabšale so se razmere v proizvodnji avtomobilov in nekaterih drugih panogah, neposredno povezanih z avtomobilsko industrijo. Znižala se je tudi vrednost indeksa proizvodnje v energetiki, kjer so gibanja pogojena tako s cenovnimi pritiski kot tudi z ukrepom znižanja omrežnin v prvem četrtletju.

Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij na realno gospodarstvo so po teh ocenah za zdaj razmeroma omejeni. Poslabšanju gospodarske klime v marcu je že aprila sledilo izboljšanje, večinoma so se zvišale tudi kratkoročne ocene pričakovanega povpraševanja. Glavnina šoka se tako odraža v višanju rasti cen energentov in surovin, kar prek izrazitega naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo.