Gospodarstvo

V Srbiji odprli tovarno JUB

Beograd, 23. 06. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V vojvodinskem kraju Šimanovci blizu srbske prestolnice so odprli tovarno barv in premazov ljubljanske družbe JUB.

JUB ima v Evropi sedem hčerinskih firm, z odprtjem prvega proizvodnega obrata zunaj Slovenije pa je postala tudi multinacionalna družba. Matično podjetje v Sloveniji je bilo ustanovljeno davnega leta 1875 in se je sčasoma specializiralo za izdelovanje barv ter premazov za zidove in fasade.

Za naložbo je ljubljanska družba odštela šest milijonov evrov. O pomenu prve slovenske tako imenovane greenfield naložbe v Srbiji so na slovesnosti govorili slovenski minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl, podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus, generalni direktor matične družbe JUB Štefan Hoyer in predsednik izvršnega sveta Vojvodine Đorđe Đukić, ki so zatem skupno prerezali trak ob vhodu v tovarno in tako tudi uradno oznanili začetek njenega dela.

Minister Cvikl je v svojem nagovoru izpostavil, da se je slovensko-srbsko sodelovanje začelo leta 1918 ter da kljub temu, kar se je dogajalo v minulih trinajstih letih, ni bilo prekinjeno, ampak se uspešno nadaljuje. Današnji dogodek ima za Slovenijo in Srbijo tudi velik simboličen pomen, kajti poglobljeno sodelovanje obeh gospodarstev, ki presega zgolj trgovinsko menjavo, je del dolgoročne strategije slovenskega, a zagotovo tudi srbskega gospodarskega razvoja, je povedal Cvikl.

Odprtja tovarne JUB se je udeležil tudi Milan M. Cvikl
Odprtja tovarne JUB se je udeležil tudi Milan M. Cvikl FOTO: POP TV

Minister Labus pa je poudaril, da je tovarna JUB zgrajena tik ob avtocesti oziroma desetem vseevropskem prometnem koridorju. V Srbiji si to pomembno prometnico, ki ne sme biti samo avtocesta, predstavljajo kot določeno obliko ekonomske cone s prometno infrastrukturo, podjetji in trgom. Labus je spomnil na vse večjo blagovno menjavo med Slovenijo in Srbijo, ki pa jo še vedno obremenjuje trgovinski primanjkljaj na srbski strani. Prav tovarna, kakršna je danes odprta, pa je po Labusovih besedah primer, kako je mogoče ta primanjkljaj v prihodnosti zmanjšati.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10