V uporabi trgovinski sporazum EU-Mercosur, evropski kmetje zaskrbljeni

Ob današnjem začetku začasne uporabe sporazuma bosta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa prek videopovezave govorila z voditelji Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, ki sestavljajo Mercosur.

Ursula von der Leyen je dan pred pogovorom poudarila, da morata obe strani vložiti vse napore v to, da se izkoristi izjemen potencial sporazuma. "To je dober dan za evropsko konkurenčnost, odpornost in strateško umeščanje - trgovinska agenda EU nam znova prinaša rezultate," je dejala.

V skladu s sporazumom, ki sta ga EU in Mercosur po več kot četrt stoletja pogajanj podpisala januarja letos, bo četverica južnoameriških držav postopoma odpravila carine na uvoz 91 odstotkov blaga iz unije.

Uvoznih carin, ki so doslej znašale med 14 in 35 odstotkov, med drugim ne bo več za avtomobile, avtomobilske dele, stroje, kemikalije in zdravila.

Južnoameriški trgovinski blok, ki ima 270 milijonov prebivalcev, bo postopoma odpravil tudi visoke carine na uvoz nekaterih pomembnih agroživilskih proizvodov iz EU, kot so vino in žgane pijače, brezalkoholne pijače, čokolada, oljčno olje in svinjina. Za nekatere mlečne izdelke pa bodo ničelne carine veljale samo v okviru kvot.

Slovenskim izvoznikom sporazum po ugotovitvah študije Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani priložnosti med drugim prinaša na področju igrač, električnih aparatov, strojev in izdelkov iz papirja, so navedli na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Med sektorji so izpostavili stroje, elektronske izdelke, lesno in papirno industrijo, nekovinske izdelke ter kovine.

99 odstotkov slovenskega izvoza v države Mercosurja trenutno predstavljajo industrijski proizvodi. Največji delež imajo zdravila (7,5 odstotka) ter deli rotacijskih strojev in medicinski instrumenti (oboji šest odstotkov).

Sporazum postopoma odpravlja tudi uvozne dajatve na 92 odstotkov blaga po poreklu iz držav Mercosurja, pri čemer bo uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov, kot so govedina, perutnina, svinjina, riž, med in sladkor, pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami.

Za te in še okoli 20 drugih občutljivih proizvodov sporazum vključuje posebno varovalko za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem. V skladu z varovalnim mehanizmom bo lahko Evropska komisija ob izpolnitvi določenih pogojev zamrznila carinske ugodnosti za proizvod, katerega uvoz škoduje evropskemu trgu.

Spričo skrbi evropskih kmetov, da bodo trg EU preplavili izdelki nižje kakovosti iz južnoameriških držav, v Bruslju zagotavljajo, da trgovinski sporazumi, kakršen je ta z Mercosurjem, ne spreminjajo sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU.

Sporazum se bo začel uporabljati začasno, saj ga Evropski parlament še ni potrdil. Januarja so se namreč evroposlanci odločili, da ga pošljejo v presojo Sodišču EU, ki bi lahko za pripravo mnenja potrebovalo do dve leti časa.

Pogajanja in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Proti njegovemu podpisu pa je januarja glasovalo tudi več članic, med drugim Francija, Avstrija in Poljska, ki je pretekli teden napovedala, da bo sporazum izpodbijala na Sodišču EU.